Franja

Pandōra -ae, f (Πανδώρα) Pandóra, prva žena, ki jo je Vulkan po Jupitrovem ukazu ustvaril iz zemlje; bog jo je obdaril z vsemi prednostmi in jo dal v zakon Epimeteju: Plin., Hyg., Tert.

par|a¹ ženski spol (-e …) der Dampf, (izhlapnina) der Dunst
para v pramenih Dampfschwaden množina
-dampf (mokra [Naßdampf] Nassdampf, nasičena Sattdampf, odpadna Abdampf, pregreta Kochdampf, Heißdampf, suha Trockendampf, vodna Wasserdampf, žveplena Schwefeldampf)
… pare Dampf-
(dovod/odvod die Dampfleitung, oblak die Dampfwolke, razvijalec der Dampferzeuger, sušilnik der Dampftrockner)
poln pare dampfig
oddajati paro dampfen
pod paro unter Dampf
figurativno biti pod paro einen weghaben, einen sitzen haben
delati s polno paro auf Hochtouren laufen/sein
tehnika s paro mit Dampfkraft
s polno paro mit Volldampf (tudi figurativno), delati: mit Hochdruck
tehnika obdelava s paro die Dampfbehandlung
ogrevan s paro dampfgeheizt
agronomija in vrtnarstvo razkuževanje zemlje s paro die Erddämpfung
medicina zdravljenje s paro die Dampfbehandlung, die Dampfkur

Patulcius -ī, m (patēre; „odpiralec“) Patúlcij

1. vzdevek Jana, odpiralca neba, oblakov, zemlje in morja (naspr. Clūsius): O., Macr.

2. neki Ciceronov dolžnik; od tod adj. Patulciānus 3 Patúlcijev: nomen Ci. Patulcijev dolg.

péd empan moški spol , palme ženski spol ; pouce moški spol

ne odstopiti niti pedi zemlje ne pas céder un (seul) pouce de terrain (ali de terre)

péd (-í) f

1. palmo, spanna

2. pren. (zelo majhna količina) palmo; oncia:
obdelati vsako ped zemlje lavorare ogni palmo di terra
ne premakniti se niti za ped non muoversi di un palmo, non cedere di un'oncia
ne videti niti za ped non vederci neanche a un palmo di naso

perméabilité [-meabilite] féminin, physique prepustnost

perméabilité à l'eau prepustnost za vodo, premočljivost (du sol tal, zemlje)

pést (-í) f

1. pugno:
stisniti pest stringere il pugno
udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola

2. (majhna količina) pugno; palmo:
za pest dolarjev per un pugno di dollari
ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
delati na lastno pest fare di propria iniziativa
biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
pravica pesti la ragione del più forte

peščena zemlja stalna zveza
(vrsta zemlje) ▸ homokos föld

pinguitūdō (pinguetūdō) -inis, f (pinguis)

1.
a) tolstost, tolščobnost, salo, tolšča, maščoba, maščobnost, mast: sus usque adeo pinguitudine crescere solet Ca., quae res non modo pinguitudinem efficiunt, sed etiam carnis iucundum saporem Varr., nihil pinguitudinis efficit (sc. pullis) Col., in corde summo pinguitudo quaedam est laetis extis Plin., donec pinguitudo similis oleo fluat Plin., murenas flutas, quod eae in summa aqua prae pinguitudine flutentur Macr.
b) mastnost, oljnatost: quod pinguitudini eius calx commixta … non potest rimis inarescere Vitr., ἐλαιῶδες tenue, subalbidum, quasi unctum, colore atque pinguitudine oleo albo non dissimile Cels., omnia (sc. corpora arborum), quae resinam ferunt, nimia pinguitudine in taedam mutantur Plin.
c) mastnost = rodovitnost, plodnost zemlje, tal: deinde soli quoque pinguitudinem, quae nisi adest, quamvis validissimam vitem celeriter necabimus Col., omnis pinguitudo terrae ad eum (sc. inferiorem agrum) decurrit Ulp. (Dig.).

2. metaf.
a) preživ(ahn)ost barv, preveč kričeče barve, prekričavost barv: in Samo quod nascitur, eo non utuntur pictores propter nimiam pinguitudinem Plin.
b) debelost, širokost, okornost, nespretnost, grobost izgovarjanja (naspr. exilitas): quarundam enim vel exilitate vel pinguitudine nimia laboramus Q.
c) gostost: mellis Th. Prisc.

plast¹ ženski spol (-i …) die Schicht (barvna Farbschicht, drenažna Drainschicht, filtrirna Filterschicht, gramozna filtrirna Kiesfilterschicht, izolacijska Dämmschicht, biologija klična Keimschicht, kožna Hautschicht, krovna Deckschicht, kulturna Kulturschicht, mejna Grenzschicht, ničelna Nullschicht, obrabna Verschleißschicht, ozonska Ozonschicht, kamninska Gesteinsschicht, gline Tonschicht, humusa Humusschicht, laka Lackschicht, ledu Eisschicht, lepila Klebstoffschicht, maščobe Fettschicht, maziva Schmierschicht, oblakov Wolkenschicht, peska Sandschicht, prahu Staubschicht, sala Speckschicht, snega Schneeschicht, tal Bodenschicht, umazanije Schmutzschicht, zemlje Erdschicht, preperela geografija Verwitterungsschicht, prizemna Grundschicht, rožena Hornschicht, talna Bodenschicht, varovalna Schutzschicht, Schonschicht, vezna Bindeschicht, Haftschicht, vmesna Zwischenschicht, vmesna ločilna Trennschicht, vrtinčasta Wirbelschicht, zaporna/zavorna Sperrschicht, zemeljska Erdschicht, zračna Luftschicht); pri zlaganju ipd.: (sloj) die Lage (vezna Bindelage); olja, maščobe na tekočini, cesti: der Film (olja Ölfilm, maščobe der Fettfilm, mazalnega olja Schmierölfilm); plasti kože: die -haut (gornja Oberhaut, podkožna Unterhaut)
agronomija in vrtnarstvo gornja plast zemlje die Krume
rudarstvo rudna plast das Flöz
gradbeništvo, arhitektura spodnja plast das Bett
(filtrirna Filterbett), nosilna: der Koffer
vmesna plast die Zwischenschicht, Zwischenlage, (nasutje) der Tampon
vodonosna plast der Wasserträger, der Wasserstauer
gradbeništvo, arhitektura vrhnja plast die Decke
(iz betona Betondecke, bitumenska Teerdecke), die Abdeckung, Deckung, der Belag, die Haut (strešna Dachdeckung, Dachhaut)
vrhnja plast ceste der Straßenbelag, Gehbelag, die Oberschicht
po plasteh schichtweise, lagenweise, auftragsweise
geografija pokrajina, oblikovana po geoloških plasteh die Schichtstufenlandschaft
geologija skladovnica plasti die Schichtenfolge
struktura plasti der Schichtverband
rudarstvo meja med dvema plastema der Grenzhorizont
ležati v plasteh sich lagern
v plasteh lagerförmig
zložiti v plasti in Lagen schichten, aufschichten

plašč samostalnik
1. (oblačilo) ▸ kabát, palástPrevidno si je slekla plašč in ga naravnala na obešalnik. ▸ Óvatosan levette és a fogasra igazította a kabátját.
Delajo v belih delovnih plaščih. ▸ Fehér munkaköpenyben dolgoznak.
Povezane iztočnice: dežni plašč

2. (prekrivna plast) ▸ köpenyMilo ima visoko pH vrednost, ki načenja zaščitni kislinski plašč na koži. ▸ A szappan magas pH-értékkel rendelkezik, amely kikezdi a bőr savköpenyét.Korito tenko premažemo z raztopljenim kravjekom, tako se bo hitreje obdalo s plaščem iz alg in mahu. ▸ Vékonyan kenje be a vályút feloldott tehéntrágyával, hogy gyorsabban bevonja az alga- és moharéteg.Peč obdaja jeklen plašč. ▸ A kemencét acélköpeny borítja.
Povezane iztočnice: zaščitni plašč, fasadni plašč, varovalni plašč

3. (pri kolesu) ▸ abroncsČe je plašč gume izrabljen, ga zamenjajte. ▸ Ha a gumiabroncs kopott, cserélje le.
Ko sedemo na kolo, se smeta plašča le malo podati. ▸ Amikor felülünk a kerékpárra, az abroncsoknak csak egy kicsit szabad ellaposodniuk.
Vsem svetujem, da preverijo zračnice in plašče ter zavorni in pogonski mehanizem. ▸ Mindenkinek azt tanácsolom, hogy ellenőrizze a belsőket és a gumiabroncsokat, valamint a fékeket és a meghajtásokat.
Povezane iztočnice: avtomobilski plašč

4. geometrija (ploskev) ▸ palástPravokotnik, ki ima stranici dolgi 18 cm in 8 cm, je plašč valja. ▸ A 18 és 8 cm hosszú oldalú négyszög a henger palástja.
5. (o krinki) ▸ lepelLe nekajkrat na leto mirni in tihi Norvežani odvržejo plašč severnjaške zadržanosti. ▸ A nyugodt és csendes norvégok évente csak néhányszor dobják le magukról az északi visszafogottság leplét.Jasno je, da se vsa manipulacija okrog orožja skriva pod plaščem embarga. ▸ Világos, hogy a teljes fegyvermanipuláció az embargó leple alatt rejtőzik.
Izvor Majev je še vedno odet v plašč skrivnosti. ▸ A maják eredetét még mindig a titok leple lengi be.
Izvajali so narodno politiko pod plaščem ideologije liberalizma in razsvetljenstva. ▸ A nemzetpolitikát a liberalizmus és a felvilágosodás leple alatt alakították ki.

6. (o zavetju) ▸ lepelNeznani cenzor je še vedno varno zavit v plašč anonimnosti. ▸ Az ismeretlen cenzor még mindig a névtelenség leple mögött rejtőzik.Lahko se zavijete v dušeč plašč samopomilovanja. ▸ Az önsajnálat fojtogató köpenyébe burkolózhat.
Že naše babice so vedele, da ima noč svojo moč, in so določene stvari najraje počele pod plaščem noči. ▸ Már nagyanyáink is tudták, hogy az éjszakának hatalma van, és voltak bizonyos dolgok, amelyeket a legszívesebben az éjszaka leple alatt tettek.
Pomlad je razgrnila svoj mehki zeleni plašč čez hribe in doline. ▸ A tavasz felfedte lágy zöld leplét a dombokon és a völgyekben.

7. geologija (plast v notranjosti planeta) ▸ földköpeny
Plašč sega do globine okoli 2900 km in predstavlja največji del Zemlje. ▸ A földköpeny közel 2.900 kilométeres mélységig nyúlik, és a Föld legnagyobb részét teszi ki.
Povezane iztočnice: Zemljin plašč

8. zoologija (pri mehkužcih) ▸ köpeny, redőzet
Glavonožcem sem meril dolžino plašča, ribam pa celotno telesno dolžino. ▸ A fejlábúak esetében a köpenyhosszt, míg a halak esetében a teljes testhosszt mértem.
Vsakič, ko polž prileze iz hišice, se obe gubi plašča raztegneta in pokrijeta vso hišico. ▸ Ahányszor a csiga kibújik a házából, a köpeny két redője úgy nyúlik meg, hogy az egész házat befedi.

plaža samostalnik
1. (pas zemlje ob vodi) ▸ strand, partV poletnih dneh je na številnih mestnih plažah in kopališčih ob Donavi množica kopalcev. ▸ Nyári napokon a számos Duna-menti strand és fürdő zsúfolásig megtelik fürdőzőkkel.
Ob obali se raztezajo brezkončne plaže. ▸ A part mentén végeláthatatlan strandok húzódnak.
Ko sem na morju, ležim na plaži, berem knjigo in ne razmišljam o službi. ▸ Amikor tengeren vagyok, fekszem a strandon, könyvet olvasok, és nem gondolok a munkámra.
Povezane iztočnice: divja plaža, peščena plaža

2. (kot plaža urejen prostor) ▸ strand
Na Kongresnem trgu bo oživela plaža, na kateri se bodo z mednarodno konkurenco soočili najboljši slovenski igralci. ▸ A Kongresszusi téren strand nyílik, ahol a legjobb szlovén versenyzők nemzetközi mezőnyben mérkőznek meg.
Izvrstna smuka je bila mogoča na osmih urejenih progah, posebno presenečenje pa so pripravili na "plaži" ob smučišču, saj so prav vsem, ki so prismučali mimo, ponudili brezplačno okrepčilo. ▸ A csodás síeléshez nyolc rendezett pálya állt rendelkezésre, különleges meglepetésként pedig a pálya mentén „strandot” alakítottak ki, hiszen mindenkinek, aki elhaladt mellettük, ingyenes harapnivalót kínáltak.

3. neštevno, neformalno, izraža negativen odnos (o literaturi) ▸ ponyva [irodalom] ▸ ponyvaolvasmány
Trgovine kar tekmujejo, kdo bo prodajal večjo "plažo" in tako otrokom uničil prirojeni okus za estetiko. ▸ A boltok szinte versenyeznek, melyik ad el több ponyvát, ezzel tönkretéve a gyermekek veleszületett esztétikai érzékét.
Na splošno velja prepričanje, da se ob pljuskanju morskih valov in petju škržatov najbolje bere "plaža" oziroma šund. ▸ Az az általános felfogás, hogy a tenger hullámzása és a kabócák éneke mellé a ponyvaolvasmányok illenek.

pognojítev engraissement moški spol , amendement moški spol , fumage moški spol

pognojitev zemlje fumage de la terre

polítika política f

agrarna (carinska, ekonomska, socialna, notranja, zunanja) politika política agraria (arancelaria, económica, social, interior, exterior)
kreditna (finančna, svetovna, nojeva) politika política crediticia (financiera, internacional, de avestruz)
obkroževalna politika política de cerco (ali de aislamiento)
politika požiganja zemlje política de la tierra quemada
politika moči política de fuerza
govoriti o politiki hablar de política
zasledovati vedno isto politiko no cambiar de política
posvetiti se politiki dedicarse a la política

polmer moški spol (-a …) matematika der Radius, der Halbmesser
polmer zemlje Erdradius
| ➞ → radij¹

poln² [ou̯] (-a, -o) česa: voller (moke, kruha, listja, ljudi voller Mehl/Brot/Laub/Menschen); (napolnjen) gefüllt (mit); durchsetzt mit; -voll (humorja humorvoll, nemira unruhevoll, odrekanja entsagungsvoll, entbehrungsvoll, spominov erinnerungsvoll, zlih slutenj ahnungsvoll, domišljije phantasievoll), -erfüllt (bolečin schmerzerfüllt), -geladen (energije energiegeladen, problemov problemgeladen), -beladen (kompleksov komplexbeladen), -bedeckt (blata schlammbedeckt, verschlammt), -trächtig (nevarnosti gefahrenträchtig), -verseucht (morskih psov haiverseucht), -reich (odrekanj entbehrungsreich, ovir hindernisreich, razočaranj enttäuschungsreich, užitkov [genußreich] genussreich, napetosti spannungsreich, žil gefäßreich), -froh (upanja hoffnungsfroh); tudi deležniki, navadni pridevniki:
poln brazgotin benarbt
poln cvetja blumig
poln čeri klipprig
poln gubic runzlig, runzelig, verrunzelt
poln lukenj löcherig
poln marog striemig
poln megle durchnebelt
poln osata distelig
poln pare dampfig
poln pečk kernig
poln perja federig
poln plev spelzig
poln prhljaja schuppig
poln rakastih razsevkov verkrebst
poln skrbi sorgevoll, mit Sorge erfüllt
poln vrzeli lückenhaft
poln zemlje erdig
poln uši verlaust
poln vijug verschnörkelt
biti poln voller … sein, gefüllt mit … sein
figurativno biti poln energije ein Energiebündel sein
biti poln sokov les, rastlina: im Saft stehen

ponazoriti glagol
(prikazati) ▸ szemléltet, illusztrál, ábrázolRaven snop svetlobe lahko ponazorimo z ravno črto, ki jo imenujemo svetlobni žarek. ▸ Az egyenes fénysugár egyenes vonallal, egy úgynevezett fénysugárral ábrázolható.
Z globusom smo ponazorili vrtenje Zemlje okoli svoje osi in spremljanje Lune. ▸ Földgömbbel szemléltettük a Föld tengely körüli forgását és a Hold mozgását.
"Tudi vi odločate, kdo pri vas vstopa v hišo in kdo navsezadnje ostane zunaj," je ponazorila. ▸ „Ön dönti el azt is, hogy ki léphet be a házába és végül ki marad kint” – magyarázta.
Otrok imenuje žival ter ponazori njeno gibanje in oglašanje. ▸ A gyermek megnevezi az állatot, és bemutatja a mozgását és a hangját.

potegn|iti¹ [é] (-em) vleči ziehen, sunkovito: reißen, s silo, z veliko muko: zerren (navzgor aufziehen, hinaufziehen, emporziehen, hinaufzerren, hochzerren, hochreißen, dol hinunterziehen, hinunterzerren, herunterziehen, nazaj zurückziehen, zurückzerren, zurückreißen, narazen [auseinanderziehen] auseinander ziehen, …); z roko iz česa: fischen/herausfischen aus, herausgreifen aus, figurativno hervorangeln aus, po dolgem brkljanju: herauskramen aus
z roko, prsti: potegniti po čem streichen über
potegniti dol herunterziehen, hinunterziehen, z omare ipd.: herunterholen
potegniti črto eine Linie ziehen, einen Strich machen, figurativno pod kaj: einen Strich machen unter, den [Schlußstrich] Schlussstrich ziehen unter
potegniti dobiček iz česa (Profit) herausholen aus
potegniti glavo med rame sich ducken, den Kopf einziehen
potegniti ključ iz ključavnice den Schlüssel abziehen
potegniti krajši konec figurativno den Kurzeren ziehen, zu kurz kommen, das Nachsehen haben
potegniti mejo eine Grenze ziehen
potegniti sklepe iz [schlußfolgern] schlussfolgern aus, die Konsequenzen ziehen
potegniti čez glavo über den Kopf ziehen, überziehen
potegniti iz dreka aus der Scheiße ziehen
potegniti iz zemlje aus der Erde ziehen/reißen
potegniti k sebi noge: anziehen, krožnik ipd.: zu sich ziehen
potegniti za rokav, plašč ipd.: zupfen an
potegniti koga za nos (jemandem) einen Bären aufbinden, (jemanden) nasführen

pouce [pus] masculin palec (prst, mera), cola

et le pouce (familier) in še več
pas un pouce de terrain, de terre tudi ped zemlje ne
donner le coup de pouce à quelque chose dovršiti kaj
donner un coup de pouce à quelqu'un pomagati komu k uspehu
se lécher les pouces de oblizovati se po
lire au pouce (typographie) brati prvo korekturo
manger sur le pouce stojé, na hitro jesti
mettre les pouces (figuré) priznati svoj poraz, odnehati
se mordre les pouces (figuré) lasé si puliti
ne pas reculer, avancer, céder d'un pouce ostati nepremičen
serrer les pouces à quelqu'un priviti z vijakom, zmečkati komu palce; figuré prisiliti koga
sucer son pouce (figuré) sesati si palec
se tourner les pouces vrteti palce (od dolgega časa), presti dolgčas
pouce! zapik! (klic otrok za znak, da se začasno umaknejo iz igre)
pouce cassé! konec zapika! igra se zopet začne!
lire du pouce prelistati, preleteti

površína (-e) f

1. superficie; ekst. pelo, pelle:
gladka, hrapava površina superficie liscia, ruvida
površina vode il pelo dell'acqua
površina zida la superficie, la pelle del muro
izbrisati s površine zemlje distruggere, radere al suolo
pren. ostajati na površini essere superficiale, trattare superficialmente

2. (razsežnost glede na dolžino in širino) superficie, area:
površina plodne zemlje superficie di terra fertile
mat. površina valja l'area del cilindro

3. (vrhnji del glede na namen) superficie:
delovna površina superficie di lavoro
nakladalna površina superficie di carico
nosilna površina (letala) superficie alare, portante
ogrevalna površina superficie riscaldante, di riscaldamento

4. (del površja, določeno za kaj) area, terreno:
zazidalna površina area edificabile
orne površine arativi
navt. površina jader velatura
površina za pešce isola pedonale