-
četrtek samostalnik (dan v tednu) ▸
csütörtökprejšnji četrtek ▸ múlt csütörtök
minuli četrtek ▸ előző csütörtök
pretekli četrtek ▸ múlt csütörtök
zadnji četrtek ▸ utolsó csütörtök
prihodnji četrtek ▸ jövő csütörtök
naslednji četrtek ▸ következő csütörtök
četrtek popoldne ▸ csütörtök délután
v četrtek ▸ csütörtökön
ob četrtkih ▸ csütörtökönként
od četrtka ▸ csütörtöktől
do četrtka ▸ csütörtökig
v noči na četrtek ▸ csütörtök éjjel
v noči s srede na četrtek ▸ szerdáról csütörtökre virradó éjjel
Povezane iztočnice: debeli četrtek, veliki četrtek -
čisto prislov
1. (povsem) ganz, völlig, gänzlich
ne čisto nicht ganz (ni čisto tako das ist nicht ganz so)
2. (prav) aller- (najboljši/prvi/zadnji allerbeste/allererste/allerletzte; na koncu zuallerletzt, na vrhu zualleroberst)
3. (sploh) gar, überhaupt (nič gar nichts/überhaupt nichts, noben gar keiner/ überhaupt keiner, nikoli überhaupt nie)
prav čisto nič rein nichts, Null Komma nichts
4.
čisto ob unmittelbar an
5.
čisto edini der einzigste pridevnik: ➞ → čist
-
člen1 [é/è] moški spol (-a …)
1. verige, stavbe, tehnika: das Glied; -glied (verige Kettenglied, v obroču Ringglied, nastavni Stellglied, prehodni Durchglied, smerni Richtungsglied, sprožilni Anregeglied, srednji Mittelglied, stavbni Bauglied, vezni Bindeglied/Verbindungsglied, vmesni Zwischenglied, zadnji Endglied, zakasnilni Verzögerungsglied, zaporni Sperrglied, zunanji Außenglied)
2. (segment) das Segment; živalstvo, zoologija telesni člen: das Segment, das Körperglied
3. elektrika (element) das Element (galvanski galvanisches)
4.
gradbeništvo, arhitektura slepi člen die Blende
gradbeništvo, arhitektura previsni člen die Auskragung
tehnika tiskovni člen das Druckwerk
-
člen|ek [é] moški spol (-ka …)
1. anatomija del prsta: das Glied/Fingerglied, sklep na prstu: der Knöchel/Fingerknöchel; (gleženj) der Knöchel/Fußknöchel; sklep: das Gelenk
medicina vnetje prstnega členka der Winddorn
2. tehnika (zglob, tečaj) das Gelenk, -gelenk (na verigi Kettengelenk, vzmetni Federgelenk, zvezni Verbindungsgelenk); tehnika das Glied, -glied (varnostni Sicherheitsglied, zadnji Endglied)
3. lingv. (členica) die Partikel
-
Dārēus -ēī (poklas. Dārīus -īī), m (Δᾱρεῖος) Darej, Darij,
I. ime več perzijskih kraljev:
1. D. Hystaspis Darej Histaspid, Kserksov oče, l. 490 so ga pri Maratonu premagali od Grki, umrl l. 485: Ci., N., Iust. idr.
2. Dareus secundus Darej II., Kserksov sin: O., Iust., Cl.
3. D. Ochus ali Nothus Darej Oh ali Not, Artakserksov oče in sin Kira mlajšega, umrl l. 404: Iust.
4. Dareus Codomannus Darej Kodoman, zadnji perzijski kralj, premagal ga je Aleksander Veliki ter umoril Bes l. 330: Pl., Ci., L., Cu. idr.
— II. met. v obl. Dărīus = Δαρεικός (sc. στατήρ) Darejev zlatnik, kovan v času Dareja Histaspida in vreden 20 atiških srebrnih drahem: Aus. — Od tod adj. Dārīus 3 Darijev, darij(ev)ski: opes M.
-
date [dat] féminin datum; dan izstavitve; (velik) dogodek; commerce termin
à longue, à courte date dolgoročen, kratkoročen
de fraîche date nov
d'ancienne, de vieille date star
de longue date že dolgo, oddavnaj
en date du, à la date du (3e mai) z dne (3. maja)
en date de ce jour z, pod današnjim datumom
en date de Paris iz Pariza
par ordre de date po, v časovnem vrstnem redu
date de l'échéance, d'émission datum zapadlosti, izdaje
date limite zadnji termin
date de livraison datum dobave, dostave
date de naissance rojstni datum
date de parution datum izida (knjige)
date de poste datum poštnega žiga
amitié féminin de longue date staro, dolgoletno prijateljstvo
timbre masculin à date žig z datumom
à 10 jours de date plačljivo 10 dni po datumu
être le premier en date imeti najstarejše zahteve ali pravice do, imeti prednost
faire date začeti s pomembnim dogodkom novo dobo, biti zgodovinske važnosti
ce film fait date dans l'histoire du cinéma ta film je velik dogodek v zgodovini kinematografije
mettre la date zapisati, postaviti datum
porter une date biti datiran
prendre date določiti datum, dan
-
del [é] moški spol (-a …)
1. der Teil; česa ein Teil (von); -teil (prostora Raumteil, rastline Pflanzenteil, stavka Satzteil, stroja Maschinenteil, basovski [Baßteil] Bassteil, hrbtni Rückenteil, jekleni Stahlteil, južni Südteil, konstrukcijski Bauteil, nadomestni Ersatzteil, nizkotlačni Niederdruckteil, oglasni Inseratenteil, okrogli Rundteil, osvetljevalni Belichtungsteil, petni Fersenteil, podatkovni Datenteil, realni Realteil, regulacijski Regelteil, sestavni Einzelteil, Werkteil, severni Nordteil, sklepni [Schlußteil] Schlussteil, spodnji Unterteil, sprednji Vorderteil, srednji Mittelteil, stranski Seitenteil, tekstovni Textteil, vgradni Einbauteil, vhodni Eingangsteil, vzhodni Ostteil, zadnji Hinterteil, Rückteil, pri vozilih Heckteil, zahodni Westteil, zaporni Absperrteil, gornji Oberteil, zgornji Kopfteil)
skladišče nadomestnih delov das Ersatzteillager
sestavni del der Bestandteil, das Bestandstück
drobni deli množina Kleinteile
mehki deli množina Weichteile
posamezni deli množina Einzelteile
telesni del der Körperteil
2. (kos) das Teilstück; das Stück, -stück (osrednji Herzstück/Mittelstück, zgornji Kopfstück)
pri grbu: odličniški del Prachtstück
pomožni del Nebenstück
3. (partija) die Partie (gornji obere), -partie (obraza Gesichtspartie, telesa Körperpartie, robni die Randpartie)
intimni deli (telesa) der Intimbereich, die Intimzone
zgornji del Ober- (trebuha der Oberbauch; kljuna der Oberschnabel)
4.
del poti die Strecke
stari del mesta die Altstadt
del dneva die Tageszeit (najlepši die schönste Tageszeit)
odebeljeni del die Verdickung
poglobljeni del die Senke
vbočeni del die Einwölbung
vozni del das Laufwerk
vrinjeni del der Einschub
vstopni del der Eingang, tehnika der Einlauf
zgornji del stavbe der Oberbau
zgornji del zidu die Mauerkrone
deli opreme množina Ausrüstungsgegenstände
pomožni deli množina Hilfseinrichtungen
po delih abschnittweise, partiell
|
biti del česa gehören zu, ein Teil von … sein
postati del česa eingehen in, ein Teil von … werden
razdeliti na dva dela zweiteilen
razdeliti na tri/štiri dele dreiteilen/dritteln, vierteilen/vierteln
razdeljen na štiri dele geviertelt, viergeteilt
razdeliti na pet/ osem … delov fünfteln/achteln …
-
dél (-a) m
1. parte, pezzo, frazione, sezione:
prvi del romana parte prima del romanzo
strojn. nadomestni, rezervni deli pezzi di ricambio, di scorta
deli telesa parti del corpo umano
nadzemni del rastline parte epigea della pianta
ekon. gibljivi del plače parte mobile dello stipendio
prednji, zadnji del parte anteriore, posteriore
uvodni del sezione introduttiva
šport. del proge frazione
večji del la maggior parte; per la maggior parte, perlopiù
v enakih delih in parti uguali
dober, lep del časa buona parte, la maggior parte del tempo
2. (delež) parte, porzione:
nujni del porzione legittima
-
délai [delɛ] masculin rok, termin; odlog
à bref délai v kratkem, kmalu
dans le délai de 8 jours v teku enega tedna, v enem tednu
dans le plus bref délai v najkrajšem času
sans délai nemudoma, takoj, brez odloga
délai d'attente (železnica) postanek
délai-congé masculin, délai de préavis odpovedni rok
délai de conservation, de consigne doba shranitve
délai de déchéance, d'expiration (commerce) čas zapadlosti
délai de grâce zadnji rok
délai de livraison dobavni rok
délai d'opposition (juridique) rok za ugovor
délai de paiement plačilni rok
délai de prescription rok zastaranja
délai de rigueur skrajni termin
délai de validité doba veljavnosti
prolongation féminin du délai podaljšanje roka
accorder, demander, dépasser, prolonger un délai odobriti, zahtevati, prekoračiti, podaljšati odlog
observer le délai držati se roka
soumettre quelque chose à un délai določiti čemu rok
la marchandise a été livrée dans les délais blago je bilo dostavljeno v roku
-
diēs, diēī, m v pl. vedno, f klas. le v sg. v pomenih „rok“, „čas“, „dan“ = „datum“ (gl. deus in prim. stari voc. di̯eu [= Ζεῦς], ohranjen v „Iuppiter“)
1. večinoma pesn. dan = dnevna svetloba: Plin., Plin. iun., iam dies caelo concesserat V., alma dies habetarat sidera O., sub nitido die O., immissus dies terret umbras (sc. v podzemlju) O., volumina fumi infecere diem O.; pren. beli dan = luč življenja, življenje: videre (zagledati) diem O. = roditi se, diem proicere Stat.
2. met.
a) dan = čas od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, pri Rimljanih razdeljen na 12 ur, pa tudi čas med sončnima vzhodoma = 24 ur: hora diei decima Ci., d. fastus, nefastus, festus, profestus, feriatus, natalis, certo die Ci., postero die Ci., posterā die S., hesterno, hodierno, crastino die Ci., hodierno et crastino die L., ante hodiernum diem Ci., disputatio hesterni et hodierni diei Ci., extremo ludorum scenicorum die Ci., ludorum Romanorum secundo die L., comitiorum dies L., in posterum diem C., rogat in diem moderamen equorum O. za en dan, quinque dierum disputationes Ci., perpotare totos dies Ci., plurium dierum hiems (nevihta) Plin. iun. Posebne zveze: α) cum die O. z dnem, s prvim svitom, ob zori, de die Pl., Cu. pri belem dnevu, multo die C. ko je že beli dan, ad multum diem Ci. = ad multum diei L. = in diem (npr. dormire) H. do belega dne, pozno v dan, medius dies Ci., O. poldan, poldne. β) diē V. podnevi, pri ponavljajočih dejanjih: bis, ter, quinquies die Ci., L., Cels., Plin., ali in die deciens Pl., ali bis in die Ci. na dan, vsak dan, bina die siccant ovis ubera V. dvakrat na dan; redkeje pri enkratnem dejanju: mille versus die deducere H. γ) diem ex die exspectare Ci. ali ducere C. ali diem de die differre L. dan za dnem, od dne do dne = in dies (pri komp. ali glag. s komp. pomenom): V., L., cotidie aut potius in dies singulos Ci. od dne do dne, in dies dolores accrescunt N. δ) v stalnih zvezah v zvezi z nox, sprva asindeton: diem noctem Ci., L. noč in dan, potem z veznikom: diem noctemque N., nocte dieque O., die et (ac) nocte Ci.; v pl.: noctesque et dies Ter., noctes et dies, dies noctesque, noctes diesque, et dies et noctes ali (bolj. pesn.) diesque noctesque Ci. noč in dan, nepretrgoma = noctibus atque diebus Sen. ph., noctibus diebusque Ps.-Q., diebus ac noctibus Plin. iun.
b) dan = dnevno vreme: d. mitis, tranquillus Plin., aprica Val. Fl., ventoso, humido, calido die Q.
3. occ.
a) rojstni dan: dies meus Ci. ep., nav. popolno dies natalis Ci., ali d. natalicius Mart.
b) (zadnji) dan, smrtni dan; pesn. dan pogube: diem obire supremum N. ali samo diem obire suum Sulpicius in Ci. ep., tudi samo diem obire N. ali diem fungi Iust. = umreti, dies summa V., ultima V., O., stat sua cuique dies V., dies suus admonet omnes Val. Fl., fatalis et meus dies (ἕν διὰ δυοῖν = meus dies fatalis) T.; diem proferet Ilio H.
c) mrzlični dan: dies tuus Ci. ep.
č) dan (in leto) v pismu, datum: earum (epistularum) in altera dies erat ascripta Nonarum Aprilium, in altera … dies non erat Ci. ep.
d) določeni dan, rok; najprej pravni (sodni) rok: dies certa C., stata Ci., constituta Ci., C., diem dicere Ci., diem statuere (ante quam do katerega) S. ali diem dare Plin. iun. dan (rok) postaviti, diem dicere reo Ci. toženega pozvati (pred sodišče), diem obire neglexit Ci. ni se držal roka, Athenienses Chabriae diem certam praestituerunt N., d. iudicii L.; (o drugih rokih): dies pecuniae Ci. ep., L. ali dies pecuniarum Col. = dies solvendae ali praestandae pecuniae Dig., Amm. = dies solvendi Dig. = d. solutionis Ulp. (Dig.) plačilni dan (rok), alios non solvere, aliorum diem nondum esse Ci. plačilni dan še ni prišel, diem obire Ci. rok čakati, diem perexiguam postulavi Ci., d. annua Ci. ep. letni plačilni rok, diem dicunt, qua die ad ripam Rhodani conveniant C., aliquid in diem emere N. na plačilo ob določenem dnevu, d. indutiarum N., L. rok, ko poteče premirje, zadnji dan premirja, aliquot dies proferre Ter., nuptiis prodere dies Ter., prodicere diem L. podaljšati rok.
4. met. dnevni posel, dnevno delo (opravilo), dnina, dan hoda ali potovanja: diei poenas dare Ci., ut possint sole reducto exercere diem V. svojo dnino opraviti, in disponendo die Suet. pri porazdelitvi dneva (= dnevnih opravil), dierum plus triginta in longitudinem L. več ko 30 dni hodá.
5. sinekdoha čas: die lanam et agnos vendat Ca. o pravem času, in diem Pl., Ter., Q. Ci. prihodnjič, v prihodnje, dies levat luctum Ci. ep., quod est dies allatura Ci., negat summo bono afferre incrementum diem Ci., d. perexigua Ci., in diem vivere Ci., Col., Plin. iun. vnemar živeti, multa dies … rettulit in melius V., ira, quam nec longa dies pietas nec mitigat ulla V., si meliora dies, ut vina poëmata reddit H., carpe diem H. uživaj življenje, nulla d. O., d. longa O., Plin. iun. ali longus Lucan., Stat., ante diem perire V. ali mori O. ali filius ante diem patrios inquirit in annos O. prerano, in eam diem Iust. dotlej.
6. pooseb. Dan = bog dneva: Dies et Mensis et Annus O.
Opomba: Star. gen. sg.: diēs Enn. ap. Gell.; diē Aus., die crastini, die septimi Pl., die quinti Ca. fr., iam die vesper erat S., die somnique pares horae V.; diī: Gell., Prisc., mittit munera laetitiamque dii V.; star. dat. sg.: diē: cedas die Pl.
-
dih moški spol (-a …)
1. der Atem, (vdih in izdih) der Atemzug
zadnji dih der letzte Atemzug
brez diha atemlos
do zadnjega diha bis zum letzten Atemzug
figurativno dih mi je zastal mir blieb die Puste weg
2. der Hauch
-
dog1 [dɔg] samostalnik
zoologija pes, volk, lisjak
množina kovinski podstavek za polena v kaminu
domačno ničvrednež
sleng zagovednež, cepec, tepec
množina, sleng noge; rudniški voziček
dog's age cela večnost
dirty dog nravno slab človek
every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
to give a dog a bad (ali an ill) name and hang him zvaliti vso krivdo na človeka na slabem glasu
barking dogs never bite pes, ki laja, ne grize
to have a dog in one's belly biti čemeren
between dog and wolf v mraku
dog in a blanket vrsta sadnega kolača
to blush like a dog ne poznati sramu
a dog's chance nobeno upanje
a dead dog neuporaben človek ali reč
to die a dog's death, to die like a dog bedno poginiti
dog eat dog brezobzirno tekmovanje
like a dog's dinner po zadnji modi (oblečen)
dogs don't eat dogs vrana vrani oči ne izkljuje
ameriško, vojska, sleng dog's face navadni vojak, infanterist
a gay (ali jolly) dog veseljak
to go to the dogs propasti, priti na psa, obubožati, priti k nič
to help a lame dog over a stile pomagati komu v stiski
ameriško, sleng hot dog vroča hrenovka v žemlji
to lead a cat and dog life vedno se prepirati, živeti ko pes in mačka
a dog in the manger nevoščljivec
need to see a dog potreba po izpraznitvi črevesa
dog on it! prekleto!
sleng to put on dog šopiriti se
it rains cats and dogs lije ko iz škafa
to send s.th. to the dogs potratiti, zapraviti, pognati
let sleeping dogs lie kar je bilo, naj bo pozabljeno
dog tag pasja znamka
to take a hair of the dog that bit one "mačka" z vinom preganjati
to throw to the dogs zavreči, na klin obesiti; figurativno žrtvovati
top dog najvišja oseba, visoka živina
under dog podrejeni
whose dog is dead? kaj se dogaja?, kdo je umrl?
-
dólar dollar; ZDA žargon buck, smacker; ZDA pogovorno wheel
pol dólarja half a dollar
zadnji dólar (figurativno) ZDA pogovorno bottom (ali last) dollar
-
dom|ek [ó] moški spol (-ka …) trautes Heim
zadnji domek letztes Heim
-
dōnum -ī, n (dāre; prim. gr. δῶρον, sl. dar)
1. dar, darilo, poklon: d. regale, dona naturae, nuptialia Ci., dona militaria Ci., C., S. idr., dona dotalia L., dona iugalia O., ultima dona O. ali suprema dona Sen. tr., Val. Fl. zadnji dar ljubezni = zadnja čast, ki se izkazuje mrtvim, dona dare Kom., N., dona dando Sen. ph. z darovanjem, dono (dat.) dare alicui aliquid ali aliquem Ter. v dar dati komu kaj ali koga, animan dono dare S. fr. žrtvovati, id dono datur atque accipitur S. fr., poëtae quasi deorum dono atque munere nobis commendati sunt Ci., legem de donis et muneribus ferre Ci. o darilih vseh vrst (sicer je dona muneraque skoraj stalni izraz za podkupnino: Ci., O.), donis militaribus amplissime aliquem donare C. obdariti.
2. occ. posvečeni (posvetilni) dar: Pl., Lucr., dona magnifica … Delphos ad Apollinem misit Ci., eius fana omnibus donis nudavit Ci., Apollini id donum se dedisse N., supplicia dona V., quae (cratera) donum Apollini Delphos portaretur L.; z objektnim gen. (za koga, komu) d. Apollinis L.
-
Drücker, der, (-s, -)
1. an der Tür: kljuka, gumb; (Abzug) sprožilec, petelin; (Bedienungsknopf) gumb, Technik pritiskač, zapenčnik, pritiskalnik, gumb, tipka
2. Sport dvigovalec uteži
3. (Verkäufer) prodajalec, agent
4. Technik sredstvo za pasiviranje pri flotaciji; am Drücker sitzen biti na komandnem mestu; auf den letzten Drücker zadnji trenutek; den Drücker betätigen pritisniti na gumb
-
družína (-e) f
1. famiglia:
kmečka družina famiglia contadina
biti iz dobre, poštene, premožne družine essere di buona famiglia, di famiglia perbene, di famiglia benestante
ustvariti družino metter su famiglia
preživljati družino mantenere la famiglia
2. (rodbina) famiglia, casata; gruppo:
zadnji potomec znane družine ultimo rampollo di illustre famiglia
lingv. besedna družina gruppo di parole affini
lingv. jezikovna družina famiglia linguistica
3. circolo, club, società:
šport. lovska, ribiška družina club della caccia, della pesca
strelska družina società di tiro al piattello
dramska družina troupe, compagnia drammatica
4. (služinčad) famiglia, servitù
5. (druščina) compagnia, brigata
6. biol. famiglia:
zool. družina psov la famiglia dei canidi
bot. družina vrtnic la famiglia delle rosacee
čeb. čebelja družina colonia di api
7. hist. (oboroženo spremstvo) seguito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. sveta družina Sacra Famiglia
tisk. črkovna družina famiglia dei caratteri
soc. načrtovanje družine pianificazione familiare
-
échéance [ešeɑ̃s] féminin zapadlost, zapadlo plačilo; termin; figuré dan odločitve
à courte échéance v kratkem času; kratkoročen, -ročno; blizu
à longue échéance dolgoročen, -čno; daleč
échéances de fin de mois zapadlosti na zadnji dan v mesecu
échéance d'un loyer, d'un traité zapadlost najemnine, pogodbe
date féminin d'échéance datum zapadlosti, plačila
payer ses échéances izpolniti svoje, (finančne) obveznosti
venir à échéance zapasti
-
edizione f
1. izdaja:
edizione riveduta e corretta pregledana in popravljena izdaja
edizione critica kritična izdaja
edizione a cura di izdajo uredil...
edizione della sera večerna izdaja (časopisa)
edizione straordinaria posebna izdaja
un'edizione di diecimila copie izdaja v nakladi deset tisoč primerkov
2. repriza, postavitev (predstava):
una bella edizione dell'Aida di Verdi lepa postavitev Verdijeve Aide
3. šalj. različica, izdaja (o osebi):
hai visto Maria nell'ultima edizione ? ali si videl Marijo v zadnji izdaji?
-
EMŠO samostalnik1. tudi v pridevniški rabi (enotna matična številka občana)
[személyi azonosító szám]EMŠO številka ▸ EMŠO (személyi azonosító szám)
2. neformalno (starost)
približek prevedka ▸
életkorDaje nas sapa oz. dihanje; poleg drugih težav, ki jih imamo ljudje z določenim EMŠO-jem. ▸ Az egyéb életkorral járó bajok mellett levegő után kapkodunk.
Zadnji mesec me je nekaj trgalo po sklepih, sem zašel med revmatike izgleda (mi EMŠO nagaja). ▸ A múlt hónapban hasogattak az izületeim, úgy néz ki, én is reumás lettem, ez az életkorral jár.