Franja

remanso moški spol mirujoča ali zajezena voda; zaliv

renard [rənar] masculin lisjak (tudi figuré), lisica; lisičje krzno; figuré neorganiziran delavec; stavkokaz; vieilli, figuré vohun; izdajalec; technique luknja, reža, skozi katero se izgublja, uhaja voda

renard argenié, bleu, blanc srebrna, modra, polarna lisica
un fin renard (familier) (pravi) lisjak, zvitorepec
chasse féminin au renard lov na lisico
col masculin de renard ovratnik iz lisičjega krzna
tanière féminin, terrier masculin du renard lisičina
écorcher le renard, piquer un renard (vieilli) bljuvati, bruhati
porter un renard argenté nositi krzno srebrne lisice
tirer au renard (familier) ne hoteti (iti naprej), skušati se zmuzniti

répnica ž
1. trap za ostavu repe, kromplra preko zime
2. voda od kisele repe

represa ženski spol zajezitev; zajezena voda; figurativno (prikrita) jeza

résurgence [rezüržɑ̃s] féminin ponovno pojavljanje podzemeljskih, ponikalnih voda na površini; izvir takih voda

risciacquo m

1. izpiranje (pri pralnem, pomivalnem stroju)

2. voda za izpiranje

3. med. izpiranje ust

riverless [rívəlis] pridevnik
(ki je) brez rek, brez vodá

Rohwasser, das, Technik neprečiščena voda

Rosenwasser, das, rožna voda

rose-water [róuzwɔ:tə]

1. samostalnik
rožna voda; vonj, parfem vrtnic
figurativno komplimenti, nežno ravnanje

2. pridevnik
dišeč po rožni vodi
figurativno nežen, nežno čuteč

rose-water manners množina prefine manire (vedenje)
rose-water treatment premehko, zelo nežno ravnanje (postopek), komplimenti ipd.
rose-water surgery kirurgija, ki ne prizadene bolniku bolečin
a revolution, and no rose-water one revolucija, in (to) še malo ne nežna

Rückwasser, das, Technik povratna voda

rúdnica ž mineralna voda, slatina

rúdnica ž
1. mineralna voda
2. lađa, brod za prevoz rudače

run-off [rʌ́nɔ:f] samostalnik
šport odločilni tek, dirka
geologija, ameriško odtok, površinsko odtekajoča voda

sāl, sălis, abl. nav. -e, nom. pl. salēs, gen. ni, m (indoev. *sal-; prim. gr. ὁ ἅλς sol, ἡ ἅλς (slano) morje, umbr. salu = lat. (acc.) salem, lat. sallere soliti, sl. sol, slan, soliti, lit. saldùs = sl. sladek (prvotno = „osoljen“, od tod „okusen“, „začinjen“, „slasten“), let. sā̀ls = got. salt = stvnem. salz = nem. Salz, got. saltan = stvnem. salzan = nem. salzen)

1. sol: CA., VARR., COL., PLIN. idr., multi modii salis CI., sale invecto uti L., (caseum) parco sale contingunt V., panis cum sale H., sal niger H. črna sol = iz pepela drv izlužena zelo ostra sol, s katero razsoljujejo (solomurijo) ribe; pl. salēs solna zrna, zrn(c)a soli: aspergi solent sales VARR., sales nimii COL.

2. meton.
a) slana voda, morska voda, (slano) morje: LUCR., VAL. FL. idr., aequorei unda salis O., campi salis V., spumas salis aere ruebant V., sale tabentes artus V., salis Ausonii aequor, sale Tyrrheno V.
b) pl. salēs slan okus: non et Scythicis Hypanis de montibus ortus, qui fuerat dulcis, salibus vitiatur amaris? O., aequorei sales LUCAN.
c) solnemu zrnu podobna lisa, pega, maroga na draguljih in kristalih: haec coloris vitia, ista corporis, capillamentum, sal, plumbago PLIN., pallere vitium est – itemque sales verrucaeque PLIN.

3. metaf.
a) (estetični, estetski) okus, dober, izostren okus, okusnost, (gosposka) ličnost, finost, finôča, finesa, prefinjenost, izbranost: tectum … plus salis quam sumptus habebat N., aliquid enim salis a mima uxore trahere potuisti CI., nulla venustas, nulla in tam magno est corpore mica salis CAT.
b) oster (bister) um, bistroumje, bistoumnost, bistrovidnost, ostroumje, ostroumnost, tankoumnost (tenkoumnost), bistrost, umska prodornost, razumnost, prekanjenost, zvitost, prebrisanost, poseb. (zlasti v pl.) dovtip, dovtipnost, dovtipne domislice, dovtipkanje, dovtipkovanje, dovtipkarstvo, dovtipnica, šegavi (od)govori, šaljivi (od)govori, šaljivost, humor, šegavost, duhovitost: CA., PR., Q., PLIN., PLIN. IUN., STAT., IUV., CL. idr., qui habet salem TER., quidquid loquitur sal merum (gl. opombo spodaj) est AFR. AP. PRISC., sale et facetiis Caesar vicit omnes CI., Caesar leporem quendam et salem est consecutus CI., (sc. epistulae) humanitatis sparsae sale CI. EP., sal dicendi CI. EP., quod sale multo defricuit urbem H., delectatur ... sale nigro H. naslaja se nad lascivnim (opolzkim) posmehom, Romani veteres atque urbani sales CI. EP., Plautini sales H., sales suffusi felle O. žolčni (žolčljivi, togotni, popadljivi) dovtipi, in aliquem venenatos sales suos effundere SEN. PH.
c) dražilo, drastilo, mik, čar, privlačnost: quae aviditatem naturali sale augent PLIN.

Opomba: Predklas. in poklas. (a redko) tudi n. Predklas. soobl. sale -is, n: ENN., VARR. AP. NON.

salsilāgō -inis, f (salsus) slanost, slana voda, slanica (v solinah): ciceris natura est gigni cum salsilagine PLIN., commune autem omnium satorum vitium uricae, etiam ciceris, cum salsilaginem eius abluendo imber dulcius id facit PLIN., praeter haec etiamnum appellatur in salinis salsugo, ab aliis salsilago, tota liquida, a marina aqua salsiore vi distans PLIN.

salsūgō -inis, f (salsus)

1. slanost, solnatost: VITR., PLIN., terra salsuginis VULG. slana, kisla dežela.

2. meton. slana voda, poseb. slanica v solinah: PLIN.

saltwater [sɔ́:ltwɔ:tə]

1. pridevnik
morski, nesladkovoden

2. samostalnik
slana (zlasti morska) voda

saltwater lake laguna

sauce [sɔ:s]

1. samostalnik
omaka, sok
figurativno začimba, draž; mastna in slastna jed, ki jo jemo s kruhom
tehnično voda za močenje (godenje, luženje), lužilo
ameriško vkuhano sadje, kompot
sleng predrznost, nesramnost

what's sauce for the goose is sauce for the gander kar je enemu milo, je drugemu drago
apple sauce čežana
poor man's sauce figurativno glad, lakota
tomato sauce paradižnikova omaka
hunger is the best sauce glad je najboljši kuhar
none of your sauce! ne bodi(te) nesramen!
to serve s.o. with the same sauce vrniti komu milo za drago

2. prehodni glagol
pripraviti (kaj) z omako; začiniti (večinoma figurativno)
omiliti, napraviti prijetno
domačno nesramno govoriti (s kom), biti nesramen (do koga)

Sauerbrunnen, der, slatina, kisla voda