Franja

Zadetki iskanja

  • izbruhniti glagol
    1. (o človeški dejavnosti) ▸ kitör, kirobban
    spopad izbruhne ▸ összecsapás kitör, összecsapás kirobban
    škandal izbruhne ▸ botrány kitör, botrány kirobban
    protest izbruhne ▸ tüntetés kitör
    izgred izbruhne ▸ rendbontás kitör, zavargás kitör
    vojna izbruhne ▸ háború kitör
    nasilje izbruhne ▸ erőszak kitör
    upor izbruhne ▸ ellenállás kitör, lázadás kirobban
    vstaja izbruhne ▸ felkelés kitör
    panika izbruhne ▸ pánik kitör
    afera izbruhne ▸ affér kitör, ügy kitör
    nemiri izbruhnejo ▸ zavargások kitörnek
    Po izreku sodbe so med protestniki in policisti izbruhnili tudi spopadi. ▸ Az ítélethirdetés után összecsapások törtek ki a tüntetők és a rendőrök között.
    Ko je izbruhnila vojna, je imel komaj štiri leta. ▸ Amikor kitört a háború, alig volt négyéves.
    Prvi škandal je izbruhnil, še preden se je festival sploh začel. ▸ Az első botrány még a fesztivál kezdete előtt kirobbant.

    2. (o naravnem pojavu) ▸ kiüt, kitör
    ogenj izbruhne ▸ tűz üt ki
    požar izbruhne ▸ tűz üt ki
    Požar je izbruhnil na dveh zapuščenih sedežnih garniturah, najverjetneje pa so ga povzročili odvrženi cigaretni ogorki. ▸ A tűz két elhagyott kanapén ütött ki, és valószínűleg eldobott cigarettacsikkek okozták.
    V suhih gozdovih lahko izbruhnejo uničujoči požari. ▸ A száraz erdőkben pusztító tüzek üthetnek ki.
    Ogenj je izbruhnil na podstrešju, kjer je bilo shranjeno seno. ▸ A tűz a padláson ütött ki, ahol szénát tároltak.
    Med sprehodom je izbruhnila huda nevihta – in zadel jo je blisk. ▸ Séta közben heves zivatar tört ki – és a lányt villám vakította el.

    3. (o prodoru snovi na površje) ▸ kitör, feltör
    vulkan izbruhne ▸ vulkán kitör
    ognjenik izbruhne ▸ tűzhányó kitör
    Vulkan običajno izbruhne dvakrat na vsakih 100 let. ▸ A vulkán általában 100 évente kétszer tör ki.
    Gejzir izbruhne, ko vrela voda iz globine prebije hladnejšo na površju. ▸ Gejzír tör fel, amikor a mélyből származó forró víz áttöri a felszínen lévő hidegebb vizet.
    Ko skorja ne zdrži več tlaka, plin izbruhne ter požene skale in plin visoko v zrak. ▸ Amikor a kéreg már nem bírja a nyomást, feltör a gáz, és a sziklákat, valamint a gázt a magasba repíti.
    Tradicija pravi, da jo je dal zgraditi papež Kalist na mestu, kjer naj bi iz tal izbruhnilo olje, najverjetneje nafta. ▸ A hagyomány szerint Callistus pápa építtette azon a helyen, ahol állítólag olaj, valószínűleg kőolaj tört fel a földből.
    Kar 12.200 metrov visoko je izbruhnil ogromen oblak pepela. ▸ Hatalmas hamufelhő tört ki 12.200 méter magasságba.

    4. (o močnem čustvenem odzivu) ▸ kitör, felcsattan
    izbruhniti v jok ▸ sírásban kitör
    izbruhniti v smeh ▸ nevetésben kitör
    izbruhniti v krohot ▸ hahotázásban kitör
    V službi se vas bodo izogibali, saj boste skoraj vsako minuto izbruhnili. ▸ Kerülni fogják a munkahelyén, mert szinte percenként felcsattan.
    Množica je izbruhnila od navdušenja, kardinal je moral počakati, preden je lahko nadaljeval. ▸ A tömeg lelkesedésben tört ki, és a bíborosnak várnia kellett, mielőtt folytatni tudta volna.
    Ko poslušalci dojamejo poanto šale, ponavadi izbruhnejo v smeh. ▸ Amikor a hallgatók megértik a vicc csattanóját, általában nevetésben törnek ki.

    5. (o bolezni) ▸ kitör
    kuga izbruhne ▸ pestis kitör
    epidemija izbruhne ▸ járvány kitör
    bolezen izbruhne ▸ betegség kitör
    Dom, v katerem je izbruhnila epidemija, je trenutno zaprt. ▸ Az otthon, ahol a járvány kitört, jelenleg zárva van.
    Pri okuženih bolezen izbruhne že po štirih mesecih. ▸ A fertőzötteknél a betegség már négy hónap után kitör.

    6. (o besednem odzivu) ▸ kitör, kibukik
    "Oh, kakšna sramota!" je izbruhnila. ▸ „Ó, micsoda szégyen!” – tört ki.
    Možakar je izbruhnil: "Saj sem vedel, da ne posluša!" ▸ A férfi kibukott: „Tudtam, hogy nem figyel!”

    7. (o telesnem odzivu) ▸ kihány, kiokád
    Pri bruhanju izteka iz ust obilica hrane, ponavadi jo otrok izbruhne kar v loku. ▸ Hányáskor sok étel jön ki a szájból, a gyermek általában ívben hányja ki az ételt.
  • íznad above; from above

    íznad vsega above all, first of all
    on je visoko íznad njih (nad njimi) he towers high above them
  • jadr|o1 srednji spol (-a …) pomorstvo das Segel
    drugo letno jadro die Fock
    glavno jadro Großsegel
    košno jadro Marssegel
    križno jadro Bagiensegel, Kreuzsegel, Rahsegel
    latinsko jadro der Besan, das Lateinersegel
    letno/sprednje jadro der Klüver
    ročno jadro Handsegel
    slepo jadro die Blinde
    sončno jadro Sonnensegel
    sošno jadro Gaffelsegel
    sprednje trikotno jadro Stagsegel
    štirikotno sprednje jadro die Breitfock
    visoko jadro Hochsegel
    vmesno jadro Sprietsegel
    vršno jadro Bramsegel
    površina jadra die Segelfläche
    jadra množina das Segelwerk
    namestiti jadra auftakeln
    razpeti jadra die Segel hissen
    sneti jadra abtakeln
    spustiti jadra die Segel streichen
    s polnimi jadri mit vollen Segeln (tudi figurativno)
    brez jader segellos
    figurativno vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
    izdelovalec jadrer der Segelmacher
  • jédkanje kemija corrosion ženski spol , morsure ženski spol ; (grafika) gravure ženski spol à l'eau forte

    črtno jedkanje (tiskarstvo) cliché moški spol au trait
    globinsko jedkanje gravure en creux
    visoko jedkanje gravure en relief
  • jeu [žö] masculin igra, igranje; šala; garnitura, vrsta; vmesni prostor; delovanje, funkcioniranje, obrat, pogon

    camarade masculin de jeu tovariš pri igri
    maison féminin de jeu igralnica
    passion féminin du jeu igralska strast
    vieux jeu staromoden
    jeux pluriel en plein air igre na prostem
    jeu d'agrément igra za zabavo
    jeu de bascule guganje
    jeu de cartes, de dés kartanje, kockanje
    jeu de clés serija ključev
    jeu de casseroles garnitura (kuhinjskih) kozic
    jeu de couleurs prelivanje barv
    jeu d'échecs šah (igra)
    jeu d'enfant otroška, otročja igra
    jeu de hasard hazardna igra
    jeu du hasard igra usode
    jeu inutile (technique) prazen tek
    jeu joué že domenjena stvar
    jeu de mots besedna igra
    les Jeux Olympigues olimpijske igre
    jeu de quilles kegljanje
    jeu de scène odrska igra
    jeu de société družabna igra
    au jeu pri igri
    en jeu (technique) v obratu, pogonu
    à deux de jeu z enakimi šansami za zmago (v igri)
    à jeu sûr z zanesljivo šanso za zmago
    de bon jeu odkrit in pošten
    par manière de jeu za šalo
    d'entrée de jeu takoj v začetku
    ce n'est qu'un jeu pour moi to je otročje lahko zame
    c'est un jeu à se rompre le cou to je zelo tvegana igra
    c'est un rude jeu to zna imeti hude posledice
    y aller de bon jeu, de franc jeu (figuré) igrati z odprtimi kartami
    avoir beau jeu de imeti lahko delo
    cacher, couvrir son jeu igrati z zakritimi kartami
    donner beau jeu à quelqu'un komu delo lahko napraviti
    entrer en jeu (figuré) stopiti v igro, nastopiti, vključiti se, začeti delovati
    entrer dans le jeu de quelqu'un pridružiti se komu, stopiti na njegovo stran
    être en jeu (figuré) biti v igri; biti vprašljiv, biti v nevarnosti
    faire le jeu de quelqu'un (figuré) (nehote) komu v korist delati
    se faire un jeu de quelque chose igračkati se s čim
    faire bonne mine au mauvais jeu ne kazati nevolje, molče požreti
    faites vos jeux! igrajte! stavite!
    jouer gros (grand) jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
    jouer un jeu serré previdno igrati
    montrer son jeu pokazati svoje karte
    se piquer au jeu ne pustiti igre, ne nehati igrati, ne popustiti, ne se pustiti ugnati
    prendre en jeu ne resno vzeti
    tenir jeu dati revanšo
    tirer son épingle du jeu izvleči se iz stiske
    cela passe le jeu to gre (odločno) predaleč
    le jeu n'en vaut pas la chandelle to se ne izplača, to ni vredno truda
    il verra beau jeu! (ironično) bo že videl! bo nekaj doživel!
  • jouer [žwe] verbe intransitif, verbe transitif igrati (se), šaliti se; z lahkoto delovati

    en jouant, pour jouer za šalo
    en se jouant igraje, z lahkoto
    jouer quelqu'un (figuré) prevarati koga
    jouer avec une arme igrati se z orožjem
    jouer d'un jouet z igračo se igrati
    jouer du violon, du piano igrati na violino, na klavir
    ce bois joue ta les se krivi
    jouer avec sa vie, avec sa santé, avec le feu (tudi figuré) igrati se z življenjem, s svojim zdravjem, z ognjem
    jouer à Bourse špekulirati na borzi
    jouer au grand seigneur igrati velikega gospoda
    jouer un rôle igrati vlogo
    jouer de malheur ne uspeti
    se jouer igrati se
    se jouer de quelqu'un norčevati se iz koga
    se jouer des lois ne se ozirati na zakone
    faire jouer une machine spraviti stroj v tek, v delovanje
    faire jouer les pompes brizgati vodo, gasiti
    faire jouer tous les ressorts vse sile napeti
    faire jouer la corde sensible ubrati občutljivo struno, skušati ganiti
    ne pas jouer (familier) nobene vloge ne igrati
    jouer atout izigrati adut
    jouer à la balle, à cache-cache, aux soldats, aux Indiens, à la petite guerre igrati se z žogo, skrivalnice, vojake, Indijance, vojske
    jouer au billard, aux cartes, aux dés, aux échecs, au basketball, au tennis igrati biljard, karte, kockati, šah, košarko, tenis
    jouer une partie d'échecs igrati partijo šaha
    jouer sa dernière carte vse poskusiti
    jouer la comédie (figuré) igrati komedijo, pretvarjati se
    jouer du couteau (figuré) dobro rabiti nož
    jouer à la fausse compagnie tovariše na cedilu pustiti
    jouer des coudes komolce uporabljati, naprej se (pre)riniti
    jouer à cahier ouvert igrati po notah na prvi pogled
    jouer au plus fin skušati se medsebojno prelisičiti, opehariti
    jouer la surprise hliniti presenečenje
    jouer bien son jeu dobro opraviti svojo stvar
    jouer un jeu dangereux, un mauvais jeu nevarno igro igrati
    jouer gros, grand jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
    jouer sur la victoire (figuré) veliko tvegati
    jouer 100 francs sur un cheval igrati, staviti 100 frankov na konja
    jouer un jeu serré oprezno igrati, ne pokazati svoje slabe strani
    jouer à jeu sûr, au plus sûr varno, netvegano igrati
    jouer de la mâchoire požrešno jesti
    jouer des mains praskati z nohti, biti si v laseh, prepirati se
    jouer sur les mots dvoumno govoriti
    jouer aux quilles kegljati
    jouer (à) quitte ou double vse na eno karto staviti
    jouer serré previdno, oprezno igrati, figuré previdno se lotiti dela
    jouer un tour à quelqu'un zagosti jo komu
    jouer le tout pour le tout, à tout perdre vse staviti v igro
    jouer va-banque, son va-tout postaviti vse na kocko, vse tvegati, spuščati se v veliko nevarnost
    jouer sa vie življenje tvegati
    jouer des yeux, de la prunelle (zaljubljeno) oči vrteti (zavijati)
  • kdor [ó] (kogar, …) wer
    kdor že wer eben
    blažen, kdor verjame wer's glaubt, wird selig
    kdor hitro da, dvakrat da wer rasch gibt, gibt doppelt
    kdor prvi pride … wer zuerst kommt
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten
    kdor visoko leta, nizko pade Hochmut kommt vor dem Fall
  • kič samostalnik
    1. lahko izraža neodobravanje (cenen izdelek) ▸ giccs
    prodajalec kiča ▸ giccsárus
    cenen kič ▸ olcsó giccs
    ameriški božični kič ▸ amerikai karácsonyi giccs
    Na bazarju dobiš vse od kiča do lepih ročno izdelanih spominkov. ▸ A bazárban a giccstől a szép kézműves emléktárgyakig minden kapható.
    Spominki, povezani s svetovnim prvenstvom v nogometu, so prava parada kiča na eni strani in zelo dragih izdelkov na drugi strani. ▸ A labdarúgó-világbajnoksággal kapcsolatos emkléktárgyak egyrészt igazi giccsparádét jelentenek, vagy pedig nagyon drága termékek sokaságát.
    Ne maram kiča, se pravi neestetskih stvari, narejenih iz cenenih materialov ... ▸ Nem szeretem a giccset, szóval a nem esztétikus, olcsó anyagokból készült dolgokat...
    Razni viteški portreti, ceneni kič, ki je bil všeč cesarju, niso mogli pregnati močnega slikarstva impresionistov. ▸ A különböző lovagi portrék, az olcsó, császárnak tetsző giccs nem tudta kiszorítani az impresszionisták erős festészetét.

    2. lahko izraža neodobravanje (o izumetničenosti nečesa) ▸ giccs
    glasbeni kič ▸ zenei giccs
    literarni kič ▸ irodalmi giccs
    hollywoodski kič ▸ hollywoodi giccs
    estetika kiča ▸ giccs esztétikája
    cenen kič ▸ olcsó giccs
    sentimentalen kič ▸ érzelgős giccs
    Vedno sva imeli radi estetiko kiča, prenasičenost s podobami. ▸ Mindig is szerettük a giccs esztétikáját, a képekkel való túltelítettséget.
    Njen okus ima dve skrajnosti – minimalizem oziroma zelo očiščena oblika ali pa popoln kič. ▸ Az ízlésének két véglete van – a minimalizmus, illetve a nagyon letisztult forma vagy a tiszta giccs.
    Bahavih ameriških filmov, ki mejijo na kič, ne maram. ▸ A giccsel határos, harsány amerikai filmeket nem szeretem.
    Kadar je na Blegošu lepo vreme, okolica postane tako lepa, da skoraj meji na kič. ▸ Amikor Blegošban szép az idő, a táj úgy megszépül, hogy az már szinte a giccsel határos.
    Čudovit film, čudoviti igralci, ki so vse prizore odigrali iz srca, realno, brez pretiravanja, brez kiča in olepšav. ▸ Csodálatos film, csodálatos színészek, akik minden jelenetet szívvel, életszerűen játszanak el – giccs és szépítés nélkül.
    Dekorativna umetnost, most med visoko umetnostjo in cenenim kičem, je v pol stoletja pri nas skoraj popolnoma izginila. ▸ A magas művészet és az olcsó giccs között hidat képező dekoratív művészet fél évszázadon belük szinte teljesen eltűnt nálunk.
    Kritika je dolgo odklanjala Puccinijeva dela ter mu celo očitala, da piše sentimentalen kič. ▸ A kritikusok sokáig elutasították Puccini műveit, és még azt is felrótták neki, hogy érzelgős giccseket ír.
    Ta rešitev je še posebej priporočljiva za manj zmogljive računalnike in vse tiste, ki ne marajo softverskega kiča.kontrastivno zanimivo Ez a megoldás különösen ajánlott a kisebb teljesítményű számítógépekre, továbbá mindazoknak, akik nem szeretik a giccses szoftvereket.
  • ko konj. (v odvisnih stavkih)

    1. (v časovnih stavkih za izražanje)
    a) (sočasnosti) quando:
    ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
    b) (predhodnosti) (non) appena:
    brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
    c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
    za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
    č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
    lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

    2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
    kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

    3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
    ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
    (za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

    4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
    ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

    5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
    odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

    6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
    bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
    dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva
  • koléno anat rodilla f ; teh codo m , codillo m ; (reke poti) recodo m

    na kolenih en rodillas
    do kolen (visoko) hasta la(s) rodilla(s)
    na kolenih koga prositi pedir de rodillas a alg
    biti na kolenih ersta de rodillas (ali de hinojos), estar arrodillado
    pasti na kolena pred kom caer de rodillas ante alg
    pasti na kolena ponerse (ali hincarse) de rodillas (ali hinojos)
    spraviti koga na kolena hacer a alg doblar la rodilla
    zlesti komu na kolena subirse a las rodillas de alg
  • koliko [ó]

    1. po kosih, osebkih, osebah: [wieviele] wie viele; snovi, po merskih enotah: [wieviel] wie viel (moke/litrov olja/ šilingov [wieviel] wie viel Mehl/Liter Öl/Schilling)

    2. (potrebna količina) česa: was (an) (koliko še potrebuješ? was brauchst du noch? koliko lesa še imaš? was hast du noch an Holz?)

    3. po meri: wie (dolg/širok/visok/star wie lang/breit/ hoch/alt)
    koliko časa wie lange
    koliko je ura? wie spät ist es?, [wieviel] wie viel Uhr ist es?
    po ceni: koliko stane …/po koliko je? wie teuer ist …?, was kostet das?

    4. kje, do kod: wie (visoko/globoko wie hoch/tief), in welcher (visoko/globoko in welcher Höhe/Tiefe), bis zu welcher (visoko/globoko bis zu welcher Höhe/Tiefe)
    koliko daleč wie weit

    5. (do katere mere, kolikanj) inwiefern, inwieweit; welchermaßen
  • Kopf, der, (-/e/s, Köpfe) glava; bei der Schublade: glavica; beim Leder: čelina; beim Hut: oglavje; einer Gruppe: čelo, vrh; bei Zeitungen: glava, zaglavje; bei Bergen: vrh, vršac; bei Flugzeugen: nos; ein roter/hochroter Kopf ves rdeč/zaripel obraz
    an: sich an den Kopf greifen prijeti se za glavo; an den Kopf werfen metati v glavo, figurativ v obraz; an Kopf und Kragen gehen iti za nohte; Kopf an Kopf glava pri glavi, z glavo pri glavi
    auf: auf dem Kopf na glavi; auf den Kopf na glavo; auf den Kopf stellen postaviti na glavo; auf den Kopf setzen dati na glavo; auf dem Kopf stehen biti narobe, stati na glavi; auf den Kopf zusagen v obraz povedati; das Geld auf den Kopf hauen razmetavati denar; auf den Kopf fallen pasti na glavo; er ist auf den Kopf gefallen je padel na glavo (ni čisto pri pravi); auf (seinen) Kopf einen Preis setzen razpisati nagrado na (njegovo) glavo; den Nagel auf den Kopf treffen zadeti žebelj na glavo
    aus: aus dem Kopf iz glave, na pamet; aus dem Kopf aufsagen na pamet povedati; (sich) aus dem Kopf schlagen izbiti (si) iz glave; nicht aus dem Kopf wollen ne iti (in ne iti) iz glave (ne gre in ne gre ...); sich die Augen aus dem Kopf gucken naprezati oči, napenjati oči
    bei: beim Kopf nehmen prijeti za glavo (in poljubiti)
    durch: durch den Kopf fahren jemandem prešiniti koga; sich etwas durch den Kopf gehen lassen premisliti, razmisliti; (sich) eine Kugel durch den Kopf jagen ustreliti (se) v glavo
    in: in den Kopf v glavo; sich etwas in den Kopf setzen vtepsti si v glavo; das geht mir nicht in den Kopf ne gre mi v glavo; in den Kopf steigen stopiti/udariti v glavo
    im: etwas frisch im Kopf haben imeti še dobro/sveže v spominu; im Kopf behalten obdržati v glavi, zapomniti si (kaj); im Kopf rechnen računati na pamet; im Kopf herumgehen hoditi po glavi/ne iti iz glave; nicht ganz richtig im Kopf sein ne biti čisto pri pravi
    mit: mit bloßem Kopf razoglav; mit dem Kopf voran z glavo naprej, na glavo; mit dem Kopf durch die Wand z glavo skozi zid; mit dem Kopf gegen die Wand rennen zaletavati se z glavo ob zid; etwas mit seinem Kopf bezahlen plačati z glavo; mit dem Kopf unter dem Arm kommen komaj se privleči
    nach: nach (seinem) Kopf gehen biti po (njegovi) glavi
    pro: pro Kopf po glavi
    über: über den Kopf ziehen potegniti čez glavo; über dem Kopf nad glavo; bis über den Kopf čez glavo/čez ušesa (in Schulden v dolgovih) ; über dem Kopf zusammenbrechen zrušiti se (človeku) nad glavo; über den Kopf laufen funkcionirati preko razuma; über den Kopf wachsen zrasti čez glavo; über jemandes Kopf hin entscheiden odločati preko čigave glave (prezreti koga); eins über den Kopf kriegen dobiti jo po glavi
    um: es geht um (deinen) Kopf gre za (tvojo) glavo; um Kopf und Kragen za glavo
    von: von Kopf bis Fuß od nog do glave, od glave do peta
    vor: wie vor den Kopf geschlagen čisto preč sem (tega res ne razumem); vor den Kopf stoßen užaliti koga
    zu: zu Kopfe steigen stopiti v glavo
    ein: ein heller Kopf figurativ bistra glava; einen Kopf größer za glavo večji; einen Kopf kleiner/kürzer za glavo manjši; einen Kopf kürzer machen skrajšati za glavo (obglaviti); einen harten Kopf haben imeti trdo glavo, biti trmast; einen heißen Kopf haben imeti vročo glavo/vročino; einen schweren/dicken Kopf haben imeti težko glavo; einen kühlen/klaren Kopf bewahren ohraniti hladno/trezno glavo; einen roten Kopf bekommen zardeti
    den: den Kopf schütteln majati z glavo; den Kopf neigen/senken skloniti glavo; den Kopf einziehen potegniti glavo med rame; den Kopf verlieren izgubiti glavo; sich den Kopf einrennen razbiti si glavo; den Kopf verdrehen jemandem figurativ zmešati (koga), zmešati (komu) glavo; den Kopf in den Sand stecken tiščati glavo v pesek; jemandem (ordentlich) den Kopf waschen oprati glavo ( tudi figurativ ); den Kopf abreißen figurativ odgrizniti glavo; jemandem den Kopf zurechtrücken pošteno jih napeti (komu); den Kopf hochtragen visoko nositi glavo; den Kopf oben behalten ne izgubiti poguma, ne dati se; den Kopf hängen lassen povešati/povesiti glavo; den Kopf hinhalten für jemanden odgovarjati namesto koga; den Kopf unter dem Arm tragen biti pobit/utrujen; den Kopf voll haben imeti polno glavo (skrbi); sich den Kopf zerbrechen razbijati si glavo; sich die Köpfe heiß reden strastno diskutirati
    der: der Kopf brummt/schwirrt (mir) v glavi mi šumi/brenči; ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht ne vem, kje se me glava drži; der Kopf steht (mir) nicht nach ... ni (mi) do ...; seinen Kopf: seinen Kopf durchsetzen uveljavljati svojo voljo; seinen Kopf für sich haben imeti svojo glavo; Kopf hoch! Glavo pokonci!; Kopf und Kragen figurativ verlieren: (izgubiti) glavo; Kopf oder Schrift glava ali cifra
    Köpfe: die Köpfe zusammenstecken stakniti glave
  • kotira|ti (-m) kotieren, notieren; na borzi: (an der Börse) notiert sein/gehandelt werden
    figurativno visoko kotirati einen hohen Stellenwert haben
  • kriminalitätsbelastet: hoch kriminalitätsbelastet z visoko stopnjo kriminalitete
  • kulturell kulturni; kulturell [hochstehend] hoch stehend visoko kulturen, zelo kulturen; kulturelles Verständnis razumevanje kulture
  • kultur|en (-na, -no) kulturell, kultiviert
    visoko kulturen kulturell [hochstehend] hoch stehend
  • kurativa samostalnik
    1. (zdravljenje) ▸ gyógyítás, kezelés, kúrálás
    Diete lahko priporočajo le zdravniki pri kurativi in športni trenerji za dosego vrhunskih rezultatov. ▸ Diétákat csak orvosok ajánlhatnak gyógykezelésként, illetve sportedzők a csúcsteljesítmény elérése érdekében.
    Številne napake v različnih politikah do droge se kažejo v visokih zneskih za kurativo. ▸ A különböző drogpolitikák számos hibája a kezelésre fordított magas összegekben mutatkozik meg.

    2. (odprava posledic, težav) ▸ kezelés, orvoslás
    In zakaj sploh toliko vlagati v preventivo, če imamo visoko raven kurative, torej dober sistem zaščite in reševanja? ▸ És egyáltalán minek ennyi pénzt fordítani a megelőzésre, ha magas szintű kezelési lehetőségekkel, azaz jó védelmi és mentési rendszerrel rendelkezünk?
    S srednješolci bodo še naprej opravljali razgovore in jim delili vrečke, še vedno pa je najboljša kurativa za park le čimprejšnje očiščenje. ▸ A középiskolásokkal továbbra is beszélgetéseket folytatnak és szatyrokat osztanak ki nekik, de a parkkal kapcsolatos bajokra még mindig a mihamarabbi tisztítóakció a legjobb orvosság.
  • kvalificiran (-a, -o) qualifiziert (najvišje höchstqualifiziert, visoko [hochqualifiziert] hoch qualifiziert); (usposobljen) befähigt
  • kvalificíran qualifié, bon pour, apte à, habilité à faire quelque chose, ayant qualité pour faire quelque chose

    (ne)kvalificiran delavec ouvrier (non) qualifié
    visoko kvalificiran hautement qualifié
  • kvalitéten

    visoko kvalitetno delo trabajo m de alta calidad
    kvalitetno blago género m (ali artículo m) de alta calidad
    kvaliteten proizvod producto m de (alta) calidad