Franja

ὄσσα, ἡ [Et. iz ϝοκjα, woqwja gl. ἔπος] 1. glas, vest, govorica, pripovedka. 2. person. Ὄσσα, ἡ Zevsova glasnica. 3. Ὄσσα, ἡ gorovje v Tesaliji.

παραγγελία, ἡ, παράγγελμα, ατος, τό παράγγελσις, εως, ἡ 1. oklic, oglas, oznanilo; naznanilo, vest. 2. zapoved, ukaz, povelje, ἀπὸ παραγγέλσεως na ustno povelje. 3. nauk NT.

προσ-αγγέλλω prinašam vest, naznanjam, javljam, sporočam.

πύστις, εως, ἡ (πυνθάνομαι) 1. povpraševanje, poizvedovanje, vprašanje, izpraševanje, ὑπέρ τινος po kom, πύστιν ἐρωτάω povprašujem, κατὰ πύστιν τινός da poizvedujem po kom. 2. vest, glas, poročilo.

ῥῆμα, ατος, τό (gl. εἴρω) 1. a) beseda, izraz, reklo; b) izrek, stavek; pl. govor, ῥήματι dobesedno, po besedah, doslovno; c) vest, pripoved, razgovor; d) povelje, zapoved, zakon. 2. NT pravna reč, nauk, stvar, dejanje.

σπουδή, ἡ (σπεύδω) 1. naglica, urnost, brzina, hitrica. 2. a) gorečnost, vnetost, marljivost, težnja, teženje, prizadevanje, trud, napor, delavnost, pridnost, σπουδὴν ἔχω, ποιοῦμαι trudim se, delam z naporom (vneto) na kaj, ἐν σπουδῇ μοί ἐστιν je mi do česa (za kaj); b) vdanost, privrženost, veselje do česa, naklonjenost. 3. resnost, dostojnost, resna volja, važnost, σπουδὴ λόγου važna vest. – adv. σπουδῇ, ἀπὸ σπουδῆς, κατὰ σπουδήν, σὺν σπουδῇ a) v naglici, hitro, z vnemo, vneto, marljivo, s trudom, komaj, ἄτερ σπουδῆς brez truda; b) resno, v resni stvari χαριεντίζομαι, nalašč, hotoma.

συνείδησις, εως, ἡ sovednost, svest, zavest, uverjenje, vest NT.

φάτις, ἡ (φημί) ep. ion. poet. [acc. φάτιν, voc. φάτι] 1. glas, govorica, sporočilo, novica, vest, ἐσθλὴ φάτις dober glas, slava, κακὴ φάτις hudobna govorica, βαρεῖα φάτις huda (trda) beseda; φάτις εἶσι ἀνδρῶν μνηστήρων govorica o snubačih se bo razširila; ὡς (ὥσπερ) ἡ φάτις kakor se govori, φάτις (ἐπ)έρχεται vest prihaja, glas se širi; φάτις ἔχει τινά govori se o kom, φάτιν τινὰ ἔχει ἀνήρ govori se o njem, da. 2. govor, (božji) izrek, prorokovanje, ἀπ' οἰωνῶν iz ptičjega leta.

φήμη, ἡ, dor. φᾱ́μα (lat. fama) 1. a) glas, govorica; b) znamenje, slutnja. 2. a) božji izrek, beseda, prorokba, prorokovanje; b) govor, raz-, pogovor, dogovor; c) vest, naznanilo, sporočilo, pripoved; d) javno mnenje, glas, sloves. 3. pers. Φᾱ́μα pers. Govorica, poslanka Zevsova.

благо¹ n blagor, sreča, dobrina;
благо иметь чистую совесть dobro je imeti čisto vest;
благо, что ... sreča je, da...;
всех благ vso srečo (pri slovesu);
ни за какие блага za nič na svetu;

заговаривать, заговорить
(с кем)

1. zače(nja)ti govoriti, oglasiti se, spregovoriti s kom;

2.
(кого) z govorjenjem utrujati, utruditi; ne pustiti do besede; (lj.) zagovarjati, zagovoriti (bolezen), uročiti;
в нём заговорила совесть vest se mu je oglasila;
зубы заговаривать namenoma zasukati pogovor drugam;

загубить uničiti, ubiti; pokvariti;
з. век (жизнь) onesrečiti;
з. душу otežiti si vest (s prestopkom)

зазрение n
без зазрения совести ne da bi vest pekla, brez zadrege

зазрить
совесть зазрила vest se je oglasila

нечистый nečist, nesnažen, umazan; nečistokrven; nenatančen; nepošten; m hudič, zli duh;
нечистый дух, нечистая сила hudobec, hudič;
нечистое дело sumljiva stvar;
он нечист на руку nima čistih rok, krade;
нечистая совесть slaba vest

очищать, очистить očiščati, očistiti; (o)lupiti, (o)luščiti; (pren.) okrasti;
о. совесть olajšati si vest;
о. комнату pospraviti sobo;
o. квартиру izprazniti stanovanje;
о. место napraviti prostor;
о. кишечник izprazniti črevo;
о. пошлиной plačati carino;
о. долги plačati dolgove

терзать (zast.) trgati (na kose); razjedati; (pren.) mučiti;
совесть терзает злых vest grize hudobneže;
т. на себе волосы puliti si lase;