Franja

tele [ê] srednji spol (teléta …) das Kalb, psovka: der Kalbskopf, Mondkalb
zlato tele das goldene Kalb
figurativno vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
zijati kot tele v nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg, stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor
… telet Kälber-
(bolezen die Kälberkrankheit, vzreja die Kälberaufzucht)

têle (-éta) m

1. vitello:
krava je po teletu la vacca ha appena figliato
rediti, zaklati tele allevare, ammazzare un vitello
pog. gledati kakor tele v nova vrata guardare, fissare come un allocco
pren. častiti zlato tele adorare il vitello d'oro

2. pog. pivello; stupido

3. lov. cerbiatto (nel primo anno d'età)
PREGOVORI:
vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti

Tierchen, das, živalca; jedes Tierchen hat sein Pläsierchen vsako tele ima svoje veselje

to¹ [tu:, tu, tə] predlog
(osnovni pomen k)

1.
(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, ob

to arms! k orožju!
to the right na desno
from Paris to London od Pariza do Londona
face to face iz obraza v obraz
to his eyes pred njegovimi očmi
next door to us sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)
shoulder to shoulder z ramo ob rami
come here to me pridi sem k meni
I have never been to Paris nikoli nisem bil v Parizu
to go to the post-office iti na pošto
I bought it to Baker's to sem kupil pri Bakerju
he jumped to his feet skočil je na noge
I told him to his face v obraz sem mu povedal
to take one's hat off to s.o. odkriti se komu

2.
(časovno) do

five minutes to two dve minuti do dveh
to time točno, pravočasno
to this day do danes
to the minute do minute (na minuto) točno
to the last do zadnjega
to live to a great age doživeti visoko starost

3.
(namera, cilj, posledica ipd.)

as to... kar se tiče...
to you pogovorno vam na uslugo
a friend to the poor prijatelj revežev
to what purpose? čemú?
to my delight (disappointment) na (veliko) moje veselje (razočaranje)
to this end v ta namen
to my grief sorrow na mojo veliko žalost
dead fallen to their hands mrtvi, ki so padli od njihove roke
to the rescue na pomoč
sentenced to death obsojen na smrt
that is nothing to me to se me ne tiče; to ni nič zame
what is that to you? kaj te to briga?
to come to hand priti v roke, v posest
here's to you! na tvoje (vaše) zdravje!
to drink to s.o.'s health piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komu
to tear to pieces raztrgati na kose
would to God (Heaven)! daj bog!

4.
(stopnja, mera, meja)

to the full do sitega, do mile voije
to a high degree v veliki meri
to a great extent v veliki meri, zelo
to the life točno po življenju
to a man do poslednjega moža
to perfection dovršeno
to a nicety na las
to a T do zadnje pičice
to drink to excess čezmerno piti
they were to the number of 400 bilo jih je 400

5.
(pripadnost, posest)

to my cost na moje stroške
to my credit v mojo korist (moj plus)
to the point k stvari (spadajoč)
heir to his father očetov dedič
preface to a book predgovor h knjigi
a victim to influenza žrlev gripe
designer to a firm risar pri neki firmi
he has a doctor to his son-in-law ima zdravnika za zeta
he took her to wife vzel jo je za ženo
that is all there is to it to je vse in nič več

6.
(odnos, razmerje)

aversion to s.th. odpor do česa
in comparison to v primeri z
nothing to... nič v primeri z...
to all appearance po vsem videzu, po vsej priliki
to my feeling po mojem občutku
to my knowledge kolikor jaz vem
to my taste po mojem okusu
to my mind po mojem mnenju
to my (your etc) heart's desire po moji (tvoji itd.) mili volji
the score is 5 to 4; šport rezultat je 5:4
5 is to 10 as 10 to 20 5 proti 10 je kot 10 proti 20
ten to one deset proti ena
three to dozen tri na ducat

7.
(rabi za tvorbo dajalnika)

he explained it to me razložil mi je to
it seems to me zdi se mi
she was a good mother to him bila mu je dobra mati

8.
(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)

much work to do mnogo dela (ki naj se opravi)
the time to learn čas za učenje
to be or not to be biti ali ne biti
I want to go želim (hočem) iti
she came to see me obiskala me je
there is no one to see us nikogar ni, ki bi nas videl
what am I to do? kaj naj naredim?
he was seen to fall videli so ga, kako je padel
we expect her to come pričakujemo, da bo prišla
to be honest, I should decline če hočem biti pošten, moram odkloniti

9.
(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)

I don't go because I don't want to ne grem, ker nočem (iti)
I meant to ring you up but had no time to nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)

tó ceci, cela , familiarno ça, ce

to je c'est-à-dire (c.-à-d.)
kaj je to? qu'est-ce que c'est?, qu'est-ce que cela?
to pa ne! non pas!, familiarno ça non!
to je moj prijatelj voici mon ami
to je dobro! voilà qui est bien!, familiarno ça c'est bien!
to je bilo veselje! quelle joie!
to ti je bil uspeh! pour un succès, ce fut un succès!, familiarno tu parles d'un succès!

tōtus¹ 3, gen. tōtīus, dat. tōtī (iz *tou̯etos „nagačen“ : *tou̯eo polniti, gatiti; prim. tōmentum in tumeō), pron. adj.

1. (o nedeljenem predmetu) cel, ves, poln, v polnem obsegu (bivajoč): totius Galliae imperio potiri C., totius anni fructus Ci., totā nocte continenter serunt C., gregem universum voluit totum evertere Pl. vso čredo naenkrat, tota terra Ci., totus mons C., totum corpus Cu., totā mente atque omnibus artubus contremescere Ci.; sex menses totos Ter.; od tod poseb. hiperbola, kadar ne želimo natančno povedati časa, npr. toto triennio Suet. (dejansko sta bili le dve leti in nekaj mesecev).

2. ves, čisto ves, prav ves, cel, celoten, vesoljen, starejše čiherni, v pl. tudi vsi skupaj (o predmetu v naspr. z njegovimi deli): totus equitatus Auct. b. Alx., totis horis Pl., totas in horas Pr., totis copiis C., totis viribus L., Ph. na vso moč, tota armenta V., totos miseruit Ap.

3. metaf. ves = popolnoma, docela, povsem, scela, sceloma, z dušo in telesom: eum Dio adeo admovit, ut se totum ei traderet N., Catoni me totum ab adulescentiā dedidi Ci., totus et mente et animo in bellum insistit C., totus in illis (sc. nugis) H. ves = popolnoma zatopljen, sum vester totus Ci., totus doleo (gaudeo) Pl. sama žalost (samo veselje) me je, totus in amore est Ter., in prece totus eram O., fratris Thais tota est Ter., plebs Hannibalis tota esse L., tota tibi est (sc. puella) Tib. vsa tvoja, totus pietatis est Plin. iun. sama pobožnost ga je, totus animi Plin. ves duša, totus dei Val. Fl. ves navdušen. — Od tod subst. tōtum -ī, n celota, vse (naspr. dimidium, pars): Ter., Sen. ph., Macr., Arn., pl. tota Ci. (naspr. partes), totum in est, ut … Ci.; od tod adv.
a) ex toto popolnoma, docela, povsem, čisto: Col. Cels., ex toto illa deserere O.
b) in toto Ci. pri celi stvari = (na)sploh.
c) in totum v celem, v celoti (naspr. particulatim): Sen. ph.; od tod = popolnoma, docela, povsem, čisto: L. epit., Col.; tudi = sploh: Col.

Opomba: Gen. tōtĭus: Lucr.; star. gen. tōtī: Afr. ap. Prisc., omni totae familiae Pl. ap. Varr., totae civitati Ap., totae (dat. ali gen.) rei Corn.; dat. m in n toto: toto orbi Pr., toto exercitui C., toto oppido Hirt., toto corpori Cu., toto generi Hyg., toto Romano populo Ap., toto familiae patrimonio Ap.

uproarious [ʌprɔ́:riəs] pridevnik (uproariously prislov)
bučen (smeh), hrupen, buren, viharen (pozdrav, aplavz); povzročajoč nemir

uproarious merriment hrupno, prekipevajoče veselje
to laugh uproariously krohotati se, smejati se na ves glas

ustvarjanj|e srednji spol (-a …) das Schaffen (umetniško Kunstschaffen); dejstev ipd.: die Schaffung, das Schaffen; javnega mnenja, premoženja ipd.: die Bildung (javnega mnenja Meinungsbildung, premoženja Vermögensbildung)
ustvarjanje javnega mnenja z nedopustnimi sredstvi: die Meinungsmache
ustvarjanje napačnega vtisa die Vorspiegelung falscher Tatsachen
ustvarjanje vrednosti die Wertschöpfung
veselje do ustvarjanja die Schaffensfreude
nagnjen k ustvarjanju schaffensfreudig
potreba po ustvarjanju der Schaffensdrang
volja do ustvarjanja der Schaffenswille

užíti (užíjem) | užívati (-am) perf., imperf.

1. mangiare, consumare; prendere:
danes še nisem ničesar užil oggi non ho preso ancora niente

2. godere, godersi, assaporare:
uživati družinske radosti assaporare le gioie della famiglia

3. provare, sentire; gustare, gustarsi:
užiti strah, veselje provare paura, gioia
uživati ob glasbi gustarsi un brano di musica

4. (kot upravičenec prejemati; imeti) fruire, beneficiare; godere, avere:
uživati rento, pokojnino fruire di una rendita, della pensione
uživati olajšave godere di facilitazioni
uživati enake pravice kot drugi avere gli stessi diritti degli altri
uživati imuniteto godere dell'immunità

5. (biti deležen česa ugodnega) godere, avere:
uživati podporo, zaupanje godere dell', avere l'appoggio, la fiducia di

6. godersela, passarsela:
mi sedimo doma, sosedje pa uživajo noi ce ne stiamo seduti a casa, mentre i vicini se la spassano

7. provar piacere, godere:
uživati v, ob kajenju provar piacere a fumare, godere del fumo
uživati lepoto godere la bellezza, della bellezza
uživati mir, srečo godere la pace, la felicità
uživati plačilo v nebesih essere premiati in cielo, in paradiso
uživati prostost, svobodo essere in libertà, essere liberi
pog. uživati mamilo drogarsi, impasticcarsi
uživati v opravljanju sguazzare nei pettegolezzi
uživati v kosilu fare onore al pranzo

velik¹ [ê] (velik|a, -o)

1. groß, enako: gleichgroß, neskončno: unendlich groß; izguba, dobiček, mera: hoch
velika verjetnost hohe Wahrscheinlichkeit

2. (prostran) groß, ausgedehnt; (številen) družina, poslušalstvo, izbira: groß
veliko število eine große Zahl, die Vielzahl, hohe Stückzahl
veliko število otrok viele Kinder, der Kinderreichtum
zelo velik sehr groß, obisk ipd.: Rekord-
(obisk der Rekordbesuch)
velike količine … -massen množina
(vode Wassermassen, zemlje Erdmassen)

3. (silen) groß, heftig
veliko veselje große Freude, das Entzücken (na moje veliko veselje zu meiner großer Freude, zu meinem Entzücken)
(hud) Erz- (pijanec der Erzsäufer)
velik ljubitelj der -narr
(knjig Büchernarr, konj Pferdenarr, otrok Kindernarr)

4.
z velikim/veliko/velikimi … mit großem/großer/großen … (z velikim naporom/z velikimi napori mit großem Kraftaufwand)
groß- (z velikim vzorcem [großgemustert] groß gemustert, z velikimi rožami/cvetovi großblumig); grob- (z velikimi zankami grobmaschig, z velikimi lisami grobfleckig, z velikimi porami grobporig); -reich (z veliko maso massereich); -stark (z veliko naklado auflagenstark); hoch- (z velikim številom obratov hochtourig)
z velikim dometom [weittragend] weit tragend
z velikim dosegom mit großer Reichweite, letalstvo Langstrecken-
z veliko večino großmehrheitlich
|
velika riba figurativno ein großer/dicker Fisch
velika živina ein großes/hohes Tier
imeti veliko srečo großes Glück haben, schwer Glück haben
igrati veliko vlogo eine große Rolle spielen
jesti učenost z veliko žlico die Weisheit/Gelehrsamkeit mit Löffeln fressen
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben
v veliki meri in hohem Maße, weitgehend
v veliki naglici in großer Eile, in aller Eile
| ➞ → veliki, Veliki

ventus¹ -ī, m (iz *u̯entos, indoev. baza *Hu̯eH- pihati, veti; prim. skr. vā́ti, vāyati veje, piha, vātaḥ veter, vānt- pihajoč, vejoč, vāyúḥ veter, zrak, gr. ἄημι [iz ἄƑημι], ἄελλα vetrni buh, sunek vetra, sl. veti, vejati, veter, veder, got. waían = stvnem. wāyan, wāen = nem. wehen, got. winds = stvnem. wint = nem. Wind, ang. wind)

1. veter: Pl., Varr., N., Cu. idr., adversus C., O., H., secundus Pl., Ci., C., H., ventus saevit C., ventus cooritur C., ventus remittit ali intermittitur C. ali ventus (venti vis) cadit L. se poleže (polega), se umiri (umirja), potihne (potihuje), ventus se circumagit L. se obrne, se obrača; pesn.: venti ferentes O., Plin. iun. nesoči = ugodni, ventus secundus et ferens Sen. ph. ugoden vozni veter; z atrib. subst.: ventus aquilo, boreas N. severni veter, sever, corus ventus C., turbo ventus Pl., septentriones venti Ci.; pogosto preg.: anima in ventos recessit O. je izginila (prešla) v zrak, verba in ventos dare O. ali profundere verba ventis Lucr. ali ventis loqui Amm. govoriti v veter (burjo) = zastonj, ventis et verba et vela dedisti O. odjadral si in nisi držal besede, veter je odnesel tebe in tvoje obljube, tristitiam tradam ventis H. izročim vetrovom, da jo odnesejo, nec ferre videt sua gaudia ventos V. in ne vidi, kako se mu uničuje veselje, in vento et in aquā scribere Cat. zastonj se truditi, nulli neque remi neque venti satisfaciunt alicui Ci. komu odpovedujejo vsa sredstva, vento vivere Cod. I. ob vetru, od vetra = ob malem, na tesnem.

2. metaf.
a) v pl. vetrovi, napenjanje: nec ventos emittit (sc. venter) Col.
b) meton. ventus textilis prav lahka (tanka) tkanina: Publilius Syrus ap. Petr.

3. pren. sapa, veter, vihar, nemir: venti secundi fortunae N. ugodna sapa, vento aliquo in optimum quemque excitato Ci., alios vidi ventos Ci. bližajočo se nevihto (nesrečo), quicumque venti erunt Ci. ep. kakor bo veter pihal = kakršne bodo razmere (okoliščine), Caesaris venti nunc valde sunt secundi Ci. ep. Cezarjev položaj, venti invidiae Ci. naklonjenost ljudstva, priljubljenost, rumorum et contionum ventos colligere Ci. nezanesljive glasove govoric, quo vento proicitur Caelius in Ci. ep. kvarna govorica.

verschaffen priskrbeti (sich si); sich verschaffen Respekt, [Gewißheit] Gewissheit: doseči; dajati, dati; das Vergnügen verschaffen biti v veselje; was verschafft mir das Vergnügen? čemu se imam zahvaliti (za)?

vesêljce (-a) n dem. od veselje piccola gioia, piccolo piacere

vicarious [vaikɛ́əriəs] pridevnik
namestniški, zastopniški, delegatski; ki (koga) nadomešča ali zamenjuje; deljen s kom (pleasure veselje)

vicarious work, vicarious punishment namesto koga drugega opravljeno delo, prestana kazen

vídeti (-im)

A) imperf., perf.

1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista

voluptārius 3, adv. -ē (voluptās)

I. act.

1. v zabavo (razveseljevanje, užitek, slast) služeč, razveseljevalen, razveseljujoč, zabaven, prijeten, nasladen: res, locus Pl., loca S., possessiones Ci. le za zabavo, casus illi … voluptarius Ci. ga je spravljal v dobro voljo, mu je bil v veselje, peregrinatio voluptaria Sen. ph. zabavno potovanje.

2. zabave (užitka, slasti, naslade) se tičoč: disputatio Ci. o telesni slasti ali zoper njo. —

II. pass.

1. predan telesni slasti, predan telesnim strastem, vdan telesnemu uživanju, vdan čutnosti (čutnim užitkom, čutni nasladi, čutnemu uživanju), nasladoljuben, nasladen, čuten, poltén, poželjiv, pohoten: homines Pl., homo Ci. nasladnik, razkošnež, uživač; subst. voluptariī -ōrum, m nasladniki, razkošneži, uživači; poseb. (enako tudi v sg.) o epikurejcih: Pl., Ci.

2. dovzeten za telesno slast, dovzeten za naslajanje (za čutne užitke): gustatus est sensus ex omnibus maxime voluptarius Ci.

vsak (-a, -o)

1. jeder/jede/jedes; samostalniško tudi jedermann

2. (sleherni) aller/alle/alles, jeglicher/jegliche/jegliches (vsaka pomembna informacija alle wesentliche Information)

3.
na vsakih (deset) dni/ ur/mesecev/let zehntäglich, zehnstündlich, zehnjährlich
(na vsakih pet mesecev fünfmonatlich, na vsakih sedem dni siebentäglich, na vsakih sedem ur siebenstündlich)
na vsakih sto let hundertjährlich
na vsakih nekaj dni/tednov/ mesecev/let alle paar Tage/Wochen/Monate/Jahre

4.
ob vsakem času zu jeder Tageszeit, jederzeit
ob vsakem vremenu bei jedem Wetter
v vsakem oziru/pogledu in jeder Hinsicht, in jeder Weise
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak večer jeden Abend, allabendlich
vsako jutro jeden Morgen, allmorgendlich
vsako leto jedes Jahr, alljährlich, jährlich
vsako minuto jede Minute, alle Minuten, minütlich
vsako sekundo jede Sekunde, sekundlich, sekündlich
|
iti čez vsako mero maßlos sein, sich übersteigern
pod vsako kritiko unter allem Hund, unter aller Kritik
biti navzkriž/skregan z vsako logiko aller Logik widersprechen, aller Logik ins Gesicht schlagen
za vsako ceno um jeden Preis
meniti se za vsako pasjo figo sich um jeden Mückendreck kümmern
figurativno vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
vsak začetek je težak aller Anfang ist schwer
vsakemu svoje jedem das Seine
vsak je svoje sreče kovač jeder ist seines Glückes Schmied

vsák (-a -o)

A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
v vsakem primeru in ogni caso
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
v vsakem primeru in tutti i casi
na vsak način in tutti i modi
vsak čas bodo prišli vengono a momenti
to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
na vsak način certamente, ad ogni costo
o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte

vzeti¹ [é] (vzamem) jemati

1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, proč wegnehmen, s seboj mitnehmen); tudi pravo an sich nehmen; iz kartona, paketa: auspacken, (einer Packung …) entnehmen
vzeti dopust Urlaub nehmen, sich beurlauben lassen, sich freistellen lassen
vzeti iz obtoka denar ipd.: einziehen, außer Kurs setzen
vzeti iz okvira aus dem Rahmen nehmen, ausrahmen
vzeti iz plenic auswickeln
vzeti iz prometa aus dem Verkehr nehmen/ziehen, vozilo: außer Dienst stellen
vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
vzeti na svoja pleča krivdo ipd.: auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
vzeti nase krivdo ipd.: auf sich nehmen, auf seine eigene Kappe nehmen, dolgotrajne preiskave ipd.: auf sich nehmen, sich (Untersuchungen) unterziehen
vzeti posojilo eine Anleihe nehmen, na kaj: eine Anleihe nehmen auf, (etwas) belehnen
vzeti s seboj v grob mit ins Grab nehmen
vzeti v hrambo in Verwahrung nehmen
vzeti v komisijsko prodajo in Kommission nehmen
vzeti v najem mieten, anmieten
vzeti v račun (etwas) in Rechnung nehmen, kot staro za novo: in Zahlung nehmen
vzeti v rejo otroka: in Pflege nehmen
vzeti v službo koga (jemanden) anstellen
vzeti v sredo in die Mitte nehmen
vzeti v zakup (etwas) pachten, in Pacht nehmen, figurativno in Kauf nehmen
vzeti v zaščito in Schutz nehmen
vzeti zalet anlaufen, Schwung holen

2. zdravila: nehmen, einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
vzeti kri eine Blutprobe nehmen/entnehmen
vzeti vzorec eine Probe nehmen/entnehmen, ein Muster nehmen/entnehmen

3.
vzeti podkupnino Schmiergeld einstecken, sich bestechen lassen

4. figurativno nehmen, rauben (spanec den Schlaf)
vzeti čas Zeit rauben, Zeit kosten, veliko časa: zeitraubend sein
vzeti čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
vzeti dar govora (jemandem) die Rede verschlagen
vzeti iluzije komu (jemandem) die Illusionen rauben
vzeti moči bolezen: an den Kräften zehren
vzeti sapo (jemandem) den Atem verschlagen
vzeti tek komu (jemandem) den Appetit verschlagen
vzeti veselje do komu (jemandem etwas) vermiesen/verleiden, (jemandem) alle/die Freude nehmen
vzeti voljo komu (jemanden) entmutigen
vzeti si življenje sich das Leben nehmen, sich umbringen

5.
figurativno vzeti besedo komu (jemandem) das Wort nehmen
vzeti besedo iz ust komu (jemandem) das Wort aus dem Mund nehmen, (jemandem) aus dem Herzen sprechen
vzeti si k srcu nasvet: beherzigen, (biti žalosten) sich (etwas) zum Herzen nehmen
vzeti kot (sprejemati) nehmen als, (sprijazniti se) (etwas) hinnehmen
vzeti na muho (jemanden) aufs Korn nehmen/ins Visier nehmen
vzeti ost čemu (einer Sache) die Spitze nehmen, den Stachel nehmen
vzeti pod drobnogled unter die Lupe nehmen
vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
vzeti pravico v lastne roke Selbstjustiz üben
vzeti resno ernst/wichtig nehmen
ne vzeti resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen, koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
vzeti v misel in Betracht ziehen
vzeti v poštev berücksichtigen
vzeti v precep koga (jemanden) in die Schraube nehmen
vzeti si za zgled koga: sich (jemanden) zum Vorbild nehmen
vzeti za zlo (jemandem etwas) verdenken

6.
vzeti nedovoljena poživila dopen
vzeti mamila fixen
vzeti kokain koksen

7. za moža/ženo: heiraten, ehelichen

8.
vzemimo, da … vorausgesetzt, [daß] dass …, angenommen, [daß] dass …

9.
figurativno kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat der Kaiser sein Recht verloren
| ➞ → jemati¹

water¹ [wɔ́:tə]

1. samostalnik
voda, vodna površina; reka, morje
množina vodé, vodovje, voda, morje; slatina, mineralna voda; plima in oseka
kemija vodna raztopina
tehnično vodni sijaj, blesk (na draguljih); spreminjanje barv (na tkanini)
medicina seč, urin; solze; slina; znoj

above water nad vodo, plavajoč; figurativno finančno trden
by water po vodi, po vodni poti
on the water v čolnu, na ladji; na morju
in Chinese waters v kitajskih vodah
as a fish out of water figurativno kot riba na suhem
in deep water(s) v težavah, v neprilikah, v škripcih
between wind and water figurativno na ranljivem mestu, v ranljivo mesto
in low water figurativno (biti) v slabih razmerah, na suhem
like water figurativno izdatno, potratno
of the first water (dragulj) prvega sijaja, najboljše vrste
water bewitched pogovorno zvodenela redka pijača (čaj, alkoholna pijača)
water on the brain figurativno vodenoglavec
blue water morska gladina
brandy and water z vodo mešano žganje
high water plima; figurativno vrhunec, kulminacija
lavender water sivkina (toaletna) voda
low water oseka; figurativno najnižji nivó, najslabši rezultat
mineral water slatina, mineralna voda
red water krvav urin, seč
strong water zastarelo žganje
table water slatina (zlasti v steklenicah)
thermal water termalna voda
written in water figurativno prehoden, kratkotrajen, na pesku zgrajen; ki se bo uresničil
to be on the water biti na ladji, na poti z ladjo
to be in hot water biti v nepriliki, v škripcih
to be in low water biti v stiski
to be in smooth water biti v ugodnih razmerah, uspevati
it brings the water to my mouth sline se mi pocede ob tem
to cast one's bread upon the waters izkazati dobroto, ne da bi pričakovali zahvalo
to cross the waters iti čez morje
the boat draws 10 feet of water ladja ima 10 čevljev ugreza
to fish in troubled waters figurativno v kalnem ribariti
to get into hot water for priti (zaiti) v neprilike (v stisko, v škripce)
to hold one's water zadrževati vodo
to keep one's head above water obdržati se na površini
to make (ali to pass) water urinirati
to make (ali to take) water puščati vodo (o ladji)
to make foul water navtika jadrati v plitvi vodi
to pour oil on the waters figurativno izgladiti, poravnati, odstraniti zapreke; umiriti
to spend money like water figurativno za prazen nič trošiti denar
to throw cold water on figurativno posmehovati se (čemu), ohladiti, politi z mrzlo vodo; zmanjšati veselje ali navdušenje za; spodnesti, preprečiti, onemogočiti
that threw cold water on my plans to je bilo kot hladna prha na moje načrte
to take the water (o ladji) biti splavljen, porinjen v vodo
to take (ali to drink) the waters piti mineralno vodo, zdraviti se s slatino (at Radenci v Radencih)
still waters run deep tiha voda globoko dere (bregove podira)

2. pridevnik
vodni

water balance tehnično libela
water buffalo vodni bufalo
water bus vodni avtobus, hidrobus
water heater bojler
water ski vodna smučka
neprehodni glagol
smučati se na vodi

water skier vodni(a) smučar(ka)
water skiing smučanje na vodi
water storage reservoir akumulacijski bazen