Franja

empiričen pridevnik
(izkustven) ▸ empirikusSvojih trditev ni vedno podprla z močnimi empiričnimi dokazi. ▸ Állításait nem mindig támasztotta alá empirikus bizonyítékokkal.
Raziskovalna naloga vsebuje teoretični in empirični del. ▸ A kutatás teoretikus és empirikus részből tevődik össze.
Povezane iztočnice: empirična literarna veda, empirična literarna znanost

en¹ [ɑ̃] préposition v, na; do; iz

en 1900 leta 1900
en France, Sicile v Franciji, v Francijo, na Siciliji, -jo
en deux jours v dveh dneh, v teku dveh dni
en hiver pozimi
en avril aprila
en ami kot prijatelj
en arrivant ob prihodu
en voiture! vstopite (v vagon)!
de mal en pis vedno slabše, hujše
de temps en temps od časa do časa
en comparaison de v primeri z
docteur masculin en droit doktor prava
montre féminin en or zlata ura
en dépit de kljub
aller de ville en ville iti od mesta do mesta
être en bonne santé biti dobrega zdravja
les enfants sont en classe otroci so v šoli, pri pouku
être en guerre biti v vojni
mettre en colère razjeziti, razkačiti
mettre en doute dvomiti, sumiti
partir en voyage iti na potovanje, odpotovati
vendre en gros prodajati na debelo

enguignonné, e [ɑ̃ginjɔne] adjectif

être enguignonné (familier) imeti vedno smolo

envoler, s' [ɑ̃vɔle] odleteti, aéronautique vzleteti, startati; figuré nenadoma izginiti, zbežati

les illusions s'envolent iluzije izginejo za vedno
le temps s'envole čas beži in ne pride več nazaj
l'avion s'est envolé vers l'Amérique letalo je odletelo proti Ameriki
les oiseaux se sont envolés (figuré) ptički so odleteli, ušli
les paroles s'envolent, les écrits restent (proverbe) besede izginejo, črke ostanejo

erwischen (ertappen) zasačiti, (packen) ujeti; figurativ (zustoßen) doleteti (koga) (dich erwischt's immer ... tebe vedno doleti)

estribillo moški spol refren; najljubša beseda

¡siempre el mismo estribillo! vedno ista pesem!

et, adv. in conj. (prim. áti = gr. ἔτι, lat. at- v atavus, sl. od).

I. adv. osnovni pomen tudi; klas. redko in le pred zaimki, posameznimi izrazi in v posebnih obratih, npr. et hic, et ille, et ipse, et alii, et nunc, nam et, sed et, simul et Ci. idr., verum igitur et extremum Ci., et illud videamus Ci., natus et ipse deā V., fecerat et lupam V. tudi še; stopnjevanje = etiam, celo: calamitosus Deiotarus, qui et ab eo, qui in isdem castris fuerit, … accusetur! Ci.; stopnjevanje, dopustno pri participu: timeo Danaos et dona ferentes V. tudi če (celo če) nosijo darila; adv. okrepljen z drugimi členicami: et etiam ali et quoque tudi še: addam et illud etiam Ci., multa quoque et bello passus V.; nec non et Tyrii V. in tudi; et quidem seveda tudi, pa tudi: cruciatus est Trebonius: et quidem a Carthaginiensibus Regulus Ci.

II. conj.

1. in, ter, pa, in tudi, in hkrati, in vrh tega, in povrh, veže besede in stavke, puščajoč vsakemu delu njegovo vrednost: mater tua et soror a me diligitur (= ta in ona, vsaka zase) Ci., quoad possem et liceret Ci., magnum et grave bellum C., cuius pater regnum in Sequanis … obtinuerat et a senatu populi Romani amicus appellatus erat C., maior et qui prius imperitaret L. Najstarejša vezalna členica que veže dele s celoto ali celoto z deli, povzemajoč skupaj spadajoče vezane pojme v enoto: senatus populusque Romanus Ci. idr. (t.j. iz obeh sestavljena rimska zakonodajna oblast), terra marique, ferro ignique ali igni ferroque, coniuges liberique Ci. idr. Klas. in poznejša lat. te razlike ne poznata več, in in que sta si popolnoma enaka; le v pravkar omenjenih stalnih izrazih (senatus populusque Romanus itd.) je que ohranil prvotni pomen. Za atributi multi, pauci, unus se et ne sloveni: multae et magnae difficultates C. mnoge velike težave, mnogo velikih težav, unus perangustus aditus C. V zvezi hendiady-oin: ratio et cogitatio Ci. pametno mišljenje, ardor et impetus C. ognjevit (silen) napad, poscere et flagitare Ci. odločno zahtevati, relinquere et deserere Ci. nezvesto zapustiti, aequus et par, aequales et pares (virtutes) Ci. čisto enak(e). Za zanikani et se rabi nec (neque), gl. neque; če ni zanikana cela misel, ampak samo ena beseda, se rabi et non: dicam eos miseros, qui nati sunt, et non eos, qui mortui sunt Ci. Ponavljani veznik: et — et in — in, po eni strani — po drugi strani, deloma — deloma, kakor — tako: et discipulus et magister perhibebantur improbi Pl., et in patre et in filio Ci., amicitia et prodest et delectat Ci., quis non dolet interitum talis et civis et viri? Ci., et mari et terrā N. ali (pesn.) multum ille et terris iactatus et alto V. (v teh zvezah je vsak del posebej poudarjen, v zvezi terra marique sta dela povzeta v celoto); v mnogovezju et—et—et in — in — in: quo facilius et huius hominis innocentissimi miserias et illorum audaciam cognoscere possitis et rei publicae calamitatem Ci., at sunt morosi et anxii et iracundi et difficiles senes Ci., et antiquitate generis et gloriā maiorum et summā industriā florebat N. Več kot tročlene zveze se dajo vedno razstaviti v dvočlene. Ret. (redko) et—que in que—et: officia et reservata praetermissaque Ci., laudesque et grates egit L., aliusque et idem H. (drug in vendar) isti; tudi et—et—que ali et—et—atque: V. Če je en člen zanikan, stoji nec (neque) — et ne le ne — ampak, oz. et — nec (neque) ne le — ampak tudi ne: nec miror et gaudeo Ci., amicitias neque facile admisit et constantissime retinuit Suet., et rem agnoscit nec hominem ignorat Ci., intellegitis Pompeio et animum praesto fuisse nec consilium defuisse Ci. Če je le ena beseda zanikana, stoji et non: Manlius et semper me coluit et a studiis nostris non abhorret Ci.

2. et v posebnih pomenih in zvezah
a) in tako, in zato, in torej, in potemtakem: pons est interruptus et reliqua multitudo equitum interclusa C.
b) in sploh, skratka: studiose ab iis siderum magnitudines, intervalla, cursūs anquirebantur et cuncta caelestia Ci., Chrysippus et Stoici, Pericles et (omnes) Athenienses Ci., pronuntiabat dulci et proprio quodam oris sono Suet.
c) pojasnjujoč, poseb. kadar se že povedana misel s poudarkom ponovi = in sicer, in to, in posebno, namreč: peto id a tribuno plebis et a Curione tribuno Ci., magna vis est conscientiae et magna in utramque partem Ci., vives, et vives ita, ut vivis Ci., errabas, Verres, et vehementer errabas Ci., loco iniquo et leniter declivi C., id et facile effici posse N., molemque et montes insuper altos imposuit V., sola domum et tantas servabat filia sedes V., audieras, et fama fuit V. namreč, kajti, nullane habes vitia? immo alia et fortasse minora H. in sicer menda manjše, formam aedificiorum novam excogitavit, et ut ante insulas … porticus essent Suet.; iron.: dixit publice data drachmarum CCVI milia et dixit tantum Ci.
č) potrjujoč = in zares, in v resnici, in seveda: Ci., Suet., ad triumphum decessit Romam Papirius Cursor et fuit vir dignus omni bellica laude L.
d) predhodni misli pritikajoč nasprotje = in vendar, in pri (vsem) tem, in kljub temu: magister summa iam senectute est et cotidie commentatur Ci., quod (canorum in voce) equidem adhuc non amisi, et videtis annos Ci.; tako tudi pred vprašanji nejevolje, zavzetosti, navdajanja, zlasti v zvezi s quisquam: et mirabimur? Ci. in vendar naj se (pri tem še) čudimo? et quisquam dubitabit, quin huic hoc tantum bellum transmittendum sit … ? Ci., una cum gente tot annos bella gero, et quisquam numen Iunonis adorat? V. in (ker je to tako) kdo bo … častil? et quisquam ingenuas etiamnunc suscipit artes … ? O.
e) protivno za nikalnim stavkom = sed, ampak, temveč: animo non deficiam et id, quod suscepi, perferam Ci., nulla nobis societas cum tyrannis et potius summa distractio est Ci., id medici non tacuerunt et ad Dionysium sermonem rettulerunt N., populi potentiae non amicus et optimatium fautor erat N.
f) v silogizmu (logičnem sklepu) = atqui no pa: qui autem in morbo sunt, sani non sunt; et omnium insipientium animi in morbo sunt: omnes insipientes igitur insaniunt Ci.
g) časovno (= cum inversum), poseb. za predhodnimi iam, nondum, vix ipd. = kar, in že, in takoj, (in) tedaj, tedaj pa: vix prima inceperat aestas et Anchises dare vela iubebat V., straverunt aequora venti et rursus vocat auster in altum V., dixit et refulsit V., dixerat ille et iam auditur V., dic mihi … et eris mihi magnus Apollo H., impinge lapidem et dignum accipies praemium Ph., simul haec effatur, et testatur Lucan., sic fatus, et auras dissipat hasta tremens Stat., Semele vix dona … collo induit, et fallax intravit limina Iuno Stat., nondum quartus a victoria mensis, et libertus … vetera odiorum nomina aequabat T., pauci dies, et liber principis servus Plin. iun., tene hunc cursum, et probabitur experimento Plin. iun.
h) za besedami, ki izražajo enakost, podobnost ali različnost (npr. aeque, idem, par, similis, alius idr.) = atque (prav tako) kakor, ko: tu mihi es germanus pariter corpore et animo Ter., nisi aeque amicos et nosmet ipsos diligamus Ci., omnia fuisse in Themistocle paria et in Coriolano Ci., non alia (eadem) causa est aequitatis in uno servo et in pluribus Ci., aliter homines, aliter philosophos loqui putas oportere, aliter doctos et indoctos? Ci., similem sibi videri vitam hominum et mercatum eum Ci., haec eodem tempore Caesari mandata referebantur, et legati ab Haeduis et a Treveris veniebant C., non eadem nobis et illis necessitudo inpendet S., nota nobilitas viri et virtus omnibus erat Iust.

Opomba: Veznik et pesn. zapostavljen: fessi et parvae succedimus urbi V., Danaûm et, si fata fuissent, ut caderem meruisse manu V.

éternité [etɛrnite] féminin večnost; nesmrtnost, neminljivost; večno, dolgo trajanje

de toute éternité kar ljudje pomnijo, že od nekdaj, že od vedno
cela a duré une éternité to je trajalo celo večnost
il y a une éternité, des éternités que je ne l'avais vu cela večnost je že, kar sem ga videl

ewig večen (ewige Lampe/ewiges Licht večna luč, ewiger Frost večni led); Adverb večno, (sehr lange) že zelo dolgo; auf ewig za vedno

exactitude [ɛgzaktitüd] féminin natančna točnost, pravilnost, eksaktnost

exactitude militaire vojaška točnost
être toujours d'une parfaite exactitude biti vedno točen
l'exactitude est la politesse des rois (proverbe) točnost je vljudnost kraljev

excuse [ɛksküz] féminin opravičilo, opravičevanje; izgovor

faites excuse (populaire) oprostite!
apporter, alléguer, donner une excuse navesti opravičilo
avoir toujours une excuse toute prête imeti vedno opravičilo, izgovor pri roki
faire, présenter ses excuses à quelqu'un opravičiti se komu, pri kom
prendre quelque chose pour excuse izgovarjati se na kaj, s čim
une faute sans excuse neoprostljiva napaka
on peut dire pour son excuse v njegovo opravičilo lahko rečemo
apporter un mot d'excuse au professeur prinesti opravičilo profesorju

expédient [ɛkspedjɑ̃] masculin sredstvo, pomoček za silo, pomagalo

avoir toujours quelques expédients vedno si znati pomagati
recourir à des expédients poseči po skrajnih sredstvih
vivre d'expédients dobiti sredstva za življenje na dovoljen in nedovoljen način

facile [fasil] adjectif lahek, netežaven, lahkoten; neprisiljen, naraven; znosen; priljuden, dobrodušen, popustljiv; (ženska) površen, labkomiseln; (otrok) ubogljiv, pokoren; (slog) gladek, okreten

facile comme bonjour zelo lahek
cette voiture est facile à conduire ta avto je lahko šofirati
facile à manier pripraven, ročen; lahek za upravljanje
il est facile à vivre z njim je lahko živeti
il est facile de faire cela to je lahko napraviti
il est trop facile avec ses enfants premehek, preveč popustljiv je s svojimi otroki
avoir la vie facile imeti lepo življenje (obilo denarja)
avoir l'argent facile biti vedno pripravljen plačevati
avoir les larmes faciles za vsako stvar se cmeriti
(familier) il y a bien 5 kilomètres facile jusqu'à la ville najmanj 5 km je do mesta

Faden, der, (-s, Fäden) nit (tudi figurativ), nitka; (Faser) vlakno; (Bindfaden) motvoz; Fäden ziehen Honig usw.: vleči se; keinen guten Faden an jemandem/etwas lassen ne pustiti dobrega lasu na kom, povsem razcefrati koga/kaj; seinen Faden spinnen govoriti vedno isto

febris -is, f (febris je prvotno i-jevsko deblo, od tod acc. febrim, abl. febrī; pozneje po analogiji febrem, febre, a vedno še gen. pl. febrium) mrzlica, vročica: appellamus a fervore febrim Varr., febri iactantur homines aegri Ci. mrzlica jih trese, in febrim (in febres Cels.) incidere Ci., febrim habere Ci., ad urbem cum febri venit Ci., f. fervida Lucr., acuta, lenta, magna Cels., febribus uror anhelis O. ležim težko sopihajoč v hudi vročici, mederi febribus Plin., febrem facere Mart., ebre affici Suet., febri perustus Plin. iun., febre aestuare Hier. vročina ga kuha; pren.: scio hoc, febrim tibi esse, quia … Pl. da te popada mrzlica. Ker je bila mrzlica v Rimu zelo običajna bolezen, so jo častili kot boginjo (Febris Mrzlica), posebno na Palatinu: Ci., Val. Max.

feeding¹ [fí:diŋ] pridevnik
dovajalen, hranilen
sleng siten, dolgočasen

a feeding gale (ali storm) vedno močnejša nevihta

fer [fɛr] masculin železo; jeklo, klina; meč, bodalo; médecine porodniške klešče; pluriel okovi, verige, spone, vezi; figuré jarem, hlapčevstvo, ujetništvo

de fer železen, jekleno siv; figuré neuničljiv; trd, strog
ni à fer ni à clou majav
âge masculin de fer železna doba
bande féminin de fer železen obroč
copeaux masculin pluriel de fer železni ostružki
discipline féminin de fer železna disciplina
extraction féminin du fer pridobivanje železa
fil masculin, tôle féminin de fer železna žica, pločevina
homme masculin de fer trd, nepopustljiv človek
industrie féminin de fer železna industrija
minerai masculin de fer železna ruda
paille féminin de fer skupek železnih ostružkov za čiščenje parketov
sceptre masculin de fer železno žezlo, figuré železna roka, trdo vladanje
une main de fer dans un gant de velours železna roka v žametovi rokavici, figuré ostra oblast pod mehko zunanjostjo
tête féminin de fer trmasta glava
fer en barres železo v palicah
fer doux, battu, laminé, profilé mehko, kovano, valjano, profilirano železo
fer forgé, forgeable, malléable kovno železo
fer feuillard, à équerre tračno, kotno železo
fer coulé, de fonte lito železo
fer à cheval podkev
table féminin en fer à cheval miza v obliki podkve
fer à friser škarje za kodranje
fers pluriel à grimper plezalne dereze
fer de lance železo na koncu sulice, figuré elitne čete (v boju)
fer à repasser likalnik
fer à souder spajkalnik
avoir une santé de fer biti vedno zdrav
avoir une poigne de fer (figuré) imeti železno roko, biti nepopustljiv do podrejenih
battre le fer kovati železo; mečevati se
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) treba je kovati železo, dokler je vroče
croiser le fer avec quelqu'un mečevati se s kom, polemizirati s kom
donner un coup de fer po-, z-likati (à quelque chose kaj)
employer le fer et le feu (figuré) vse sile napeti
être de fer (figuré) biti zelo odporen, neupogljiv
faire feu des quatre fers na vse kriplje si prizadevati (da bi nekaj dosegli)
gémir dans les fers (figuré) ječati v sužnosti
porter le fer rouge dans la plaie (figuré) podvzeti trde, ostre mere, uporabiti energična sredstva
mettre quelqu'un aux fers koga v okove dati
tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet, pasti na zadnjico od začudenja
il userait du fer on bi še železno obleko hitro uničil

festigen utrditi, utrjevati, dajati (čemu, komu) trdnost/oporo; sich festigen in dem Glauben: postajati vedno bolj prepričan, er festigt sich in dem Glauben utrjuje se mu prepričanje

film samostalnik
1. (posneta zgodba) ▸ filmJe lažje narediti film po literarni predlogi ali po svojem scenariju? ▸ Irodalmi alkotás vagy saját forgatókönyv alapján könnyebb filmet készíteni?
Film je bil nominiran za tri oskarje. ▸ A filmet három Oscar-díjra jelölték.
Film je posnet po resnični zgodbi. ▸ A film igaz történeten alapul.
Povezane iztočnice: celovečerni film, dokumentarni film, akcijski film, animirani film, erotični film, grozljivi film, biografski film, igrani film, risani film, pustolovski film, romantični film, gorniški film

2. neštevno (ustvarjalna dejavnost) ▸ filmOba igralca sta zvezdniški ikoni evropskega filma. ▸ Mindkét színész az európai film ikonikus sztárja.Že leta 1965 se je kot študent začel ukvarjati s filmom. ▸ Már 1965-ben diákként elkezdett filmmel foglalkozni.

3. (trak za snemanje) ▸ filmKaj storiti s praznimi škatlicami za film v dobi digitalne fotografije? ▸ Mihez kezdjünk az üres filmdobozokkal a digitális fényképezés korában?Povsod se je trudil in znal ujeti na film lepote in znamenitosti dotične dežele. ▸ Mindenhol keményen dolgozott, és sikerült is filmre vinnie az adott ország szépségeit és látnivalóit.
Čakam, da bodo razvili film in izdelali slike. ▸ Várom, hogy előhívják a filmet és elkészítsék a képeket.

4. (tanek sloj) ▸ film, filmrétegZaščitni sprej, ki naredi neviden zaščitni film, za barvane lase. ▸ Védőspré festett hajra, amely láthatatlan védőfilmréteget képez.
Kdor si mastno kožo preveč redno umiva, ji odvzame njen naravni zaščitni film. ▸ Aki túl gyakran mossa a zsíros bőrét, az megfosztja annak természetes védőrétegétől.Na stekleno ploščo so nanesli tanek film iz posebne umetne smole. ▸ Az üveglapra egy különleges műgyanta filmet vittek fel vékony rétegben.

5. (miselna predstava) ▸ filmPred očmi se mi je odvrtel film mojega življenja. ▸ A szemem előtt lepergett életem filmje.
Nepremično zrem v strop in v glavi se mi vrti film. ▸ Mozdulatlanul bámulom a mennyezetet, és forog a film a fejemben.
Še vedno se mi vsako jutro zelo na hitro odvrti film mojega otroštva. ▸ Még mindig minden reggel gyorsan lepereg előttem gyerekkorom filmje.

flanquer [flɑ̃ke] verbe transitif postaviti ob bok; napasti z boka, braniti z boka, kriti; zagnati, vreči; dati (zaušnico)

elle est flanquée de sa mère vedno jo spremlja mati
flanquer à la porte vreči skozi vrata
flanquer par terre vreči na tla
flanquer un soufflet, une paire de gifles à quelqu'un pripeljati komu zaušnico, par gorkih
ça flanque tout par terre! to podere vse (naše načrte) !
se flanquer nakopati si (bolezen)
se flanquer une bonne pile pretepati se