Franja

popnjak [ó] moški spol (-a …)
rastlinstvo, botanika vodni popnjak der Wassernabel

pôprovec (-vca) m

1. bot. pepe (Piper nigrum)

2. pl. poprovci
vodni poprovci elatinacee (Elatinaceae)

portare

A) v. tr. (pres. porto)

1. nositi, prenašati:
portare un pacco nositi paket
portare in seno un fanciullo nositi, biti noseča
portare qcn. in trionfo nositi na ramenih
portare in tavola servirati, nositi na mizo
portare qcn. in palma di mano pren. koga visoko ceniti
portare qcn. alle stelle pren. koga povzdigovati, kovati v nebo
portare legna al bosco, acqua al mare, vasi a Samo, nottole ad Atene, cavoli a legnaia pren. vodo nositi v Savo, v morje

2. prinesti, prinašati (tudi pren.):
portare qcs. in dono kaj prinesti v dar
portare aiuto, soccorso (a) pren. pomagati (komu)
portare guerra (a) pren. voj. napovedati vojno (komu), napasti (koga);
portare qcs. a conoscenza di qcn. pren. koga seznaniti s čim

3. pren. predložiti, predlagati; ekst. navesti, navajati:
portare qcn. come candidato predlagati koga za kandidata
portare prove navesti dokaze

4. peljati:
portare i bambini a spasso peljati otroke na sprehod
l'autobus porta al centro avtobus pelje v mestno središče

5. speljati, napeljati:
hanno portato l'elettricità fino all'ultimo paese elektriko so napeljali do zadnje vasi
che buon vento ti porta? pren. kaj te je prineslo? odkod pa ti?
portare l'acqua al proprio mulino pren. speljati vodo na svoj mlin
portare avanti pren. pospešiti
portare in alto dvigniti, dvigovati; pren. povzdigniti, povzdigovati
portare su pren. dvigovati

6. nositi s seboj; odnesti, odnašati:
la corrente portava relitti d'ogni genere vodni tok je nosil vse mogoče predmete
che il diavolo ti porti! naj te vrag vzame!
portare via odnesti, odnašati; odpeljati:
l'hanno portato via in manette odpeljali so ga vklenjenega (v lisice)

7. voziti, voditi:
portare l'automobile voziti avto
portare in porto zapluti z ladjo v pristanišče
portare in porto un affare pren. spraviti posel pod streho

8. pren. prinesti, prinašati; povzročiti, povzročati:
portare danno povzročiti škodo
portare fortuna, disgrazia; pog.
portare bene, male prinašati srečo, nesrečo
portare scalogna pog. prinašati nesrečo

9. nositi (na sebi):
portare la pelliccia nositi krzno
portare gli occhiali nositi očala
portare i calzoni pren. šalj. nositi hlače
portare i capelli lunghi imeti dolge lase
portare alta la testa hoditi z dvignjeno glavo
portare il viso basso hoditi s sklonjeno glavo

10. pren. gojiti, čutiti:
portare amicizia (a) biti komu prijatelj
portare odio (a) sovražiti
portare in cuore pren. nositi, čutiti v srcu
portare pazienza potrpeti
portare rispetto (a) spoštovati

11. prenašati:
portare bene, male l'alcol biti dober, slab pivec
portare bene gli anni dobro se držati za svoja leta

B) ➞ portarsi v. rifl. (pres. mi porto)

1. peljati (se), iti:
portarsi sulla destra peljati v desno

2. ravnati, obnašati se:
portarsi da gran signore ravnati kot velik gospod

3. držati se:
come ti porti? kako je kaj (zdravje)?

pot¹ [ó] ženski spol (-i …)

1. der Weg, -weg (dovozna Zufahrtsweg, glavna Hauptweg, gozdna Holzweg, Waldweg, grebenska Kammweg, jahalna Reitweg, kolesarska Radweg, krožna Rundweg, obalna Uferweg, oskrbovalna Nachschubweg, peščena Sandweg, planinska Höhenweg, v parku Parkweg, prečna Querweg, privatna Privatweg, prometna Verkehrsweg, skrivna Schleichweg, tlakovana s ploščami Plattenweg, sprehajalna Spazierweg, s prodom posuta Kiesweg, srednja Mittelweg, stranska Seitenweg, Nebenweg, tovorna Saumweg, Saumpfad, transportna Transportweg, trgovska Handelsweg, vozna Fahrweg, vrtna Gartenweg)
pot umika der Fluchtweg
kos poti: das Wegstück, die Wegstrecke (lep kos poti ein schönes Stück Weg)
vozna pot (kolovoz) Fahrweg
(pešpot) Fußweg, der Fußsteig, Gehweg
pravo zasilna pot der Durchgang, der Notweg
del poti eine Wegstrecke
obroba poti gradbeništvo, arhitektura die Wegeinfassung
razcep poti die Weggablung
rob poti der Wegrand, Wegesrand
smer poti die Wegrichtung
poti množina Wege množina
gradnja poti gradbeništvo, arhitektura der Wegebau
karta poti die Wegekarte, za pešačenje: die Wanderkarte
markiranje poti die Wegemarkierung
mreža poti das Wegenetz

2. (steza) der Pfad
učna pot der Lehrpfad
(gozdna Waldlehrpfad, naravoslovna Naturlehrpfad)

3. die Straße (karavanska Karawanenstraße, pomorska Seestraße, trgovska Handelsstraße, Svilena Seidenstraße)

4.
pomorstvo morska pot der Seeweg
plovna pot/vodna pot der [Schiffahrtsweg] Schifffahrtsweg, das Fahrwasser
(glavna Hauptfahrwasser), die [Schiffahrtsstraße] Schifffahrtsstraße, die Wasserstraße, die Fahrrinne
Severna morska pot die Nordpassage
letalstvo zračna pot der Luftweg

5. (smer, razdalja) der Weg (pokazati/zgrešiti pot den Weg zeigen/verlieren, imeti isto pot denselben Weg haben, najkrajša pot der kürzeste Weg)

6. (potovanje, prehojena/opisana pot) der Weg, die Strecke; sem: Herweg, tja: Hinweg, nazaj: Rückweg, navzgor: Aufweg, domov: Heimweg, Nachhauseweg, tja in nazaj: Hin- und Herweg, do namembnega mesta: der Hinweg, die Anfahrt, die Anreise, pri pešačenju: der Anmarsch, der Anmarschweg
pot v šolo der Schulweg (na poti v šolo auf dem Schulweg)
nadaljevati pot weitergehen, weiterreisen, weiterwandern
nadaljevanje poti die Weiterreise
srečno pot! Gute Reise!, Glückliche Reise!

7.
smer poti (ruta) die Route
izbira (smeri) poti die Routenwahl
opis (smeri) poti die Routenbeschreibung

8.
službena pot die Dienstfahrt
iti na službeno pot eine Dienstfahrt machen

9.
božja pot die Wallfahrt, der Wallfahrtsort

10.
zadnja pot der letzte Weg, die letzte Reise
pospremiti na zadnjo pot das letzte Geleit geben

11. figurativno (metoda) der Weg
edina možna pot der einzig gangbare Weg
napačna pot der Irrweg

12. figurativno (razvoj, potek) der Weg
pot vsega živega der Weg allen/alles Fleisches
življenjska pot der Lebensweg, der Werdegang

13. (predpisana pot) der Weg, der Zug (instančna Instanzenzug, Instanzenweg, pravna Rechtsweg, Rechtszug, sodna Gerichtsweg, Rechtsweg, uradna Amtsweg, Dienstweg)
po upravni/uradni poti im Verwaltungsweg, im/auf dem Amtsweg, auf dem Behördenweg, auf dem Dienstweg
iti po uradni poti den Behördenweg gehen

14.
utirjena/uhojena/ustaljena pot die -schiene (uspeha Erfolgsschiene, pogovora Unterhaltungsschiene, v stranki Parteischiene)

15.
figurativno trnova pot der Leidenspfad
pot v Canosso der Kanossagang
pot v pekel/predpekel die Höllenfahrt
prava pot die rechte Bahn
spraviti na pravo pot (jemanden) auf den rechten Weg führen
pot nazaj der Rückweg, figurativno das Zurück (ni poti nazaj es gibt kein Zurück)

16. prosta pot:
dati prosto pot den Weg freigeben, figurativno (einer Sache) Tür und Tor öffnen
odpreti si pot sich einen Weg bahnen, s streljanjem: sich den Weg freischießen, z boji: einen Weg freikämpfen, z izsekavanjem: sich durchhauen
odrezati pot komu den Rückweg abschneiden/versperren
izkrčiti si pot sich durchhauen, sich einen Weg bahnen
srednja pot, najboljša pot der goldene Mittelweg
iti rakovo pot den Krebsgang gehen
iti svojo pot stvari: seinen Gang gehen, seinen Lauf/Gang nehmen, človek: seines Weges gehen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge schleifen lassen/die Dinge laufen lassen
pustiti, naj gre svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
najti pot den Weg finden, iz česa: hinausfinden (aus), v kaj: hineinfinden (in), figurativno Eingang finden in
poznati pot wegkundig sein
prečkati pot komu (jemandem) über/in den Weg laufen
prekrižati pot komu: figurativno (jemandem) in die Quere kommen
utirati/utreti pot den Weg bahnen, eine Bresche schlagen, figurativno den Weg anbahnen, čemu/komu: (einer Sache/jemandem) den Weg ebnen, Wegbereiter sein
utreti si pot seinen Weg finden
vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
zapreti komu pot (stopiti komu na pot) (jemandem) in den Weg treten; sich (jemandem) in den Weg stellen, s predmeti: (jemandem) den Weg verbauen (tudi figurativno)

do poti bis zum Weg
pravo pravica do poti das Wegrecht, Wegerecht

med potjo unterwegs, während der Fahrt/Reise

na pot auf den Weg
dati na pot komu kaj (jemandem (etwas)) mitgeben, mit auf den Weg geben
iti na pot sich auf den Weg machen, aufbrechen
pripravljati se za na pot Reisevorbereitungen treffen
speljati koga na napačno pot figurativno (jemanden) irreführen
spraviti na pot auf den Weg bringen (na pravo pot auf den rechten Weg bringen)
za na pot für unterwegs
branje za na pot die Reiselektüre

na poti auf dem Weg, unterwegs
na pol poti auf halbem Wege, auf halber Strecke
na poti domov auf dem Heimweg
biti na poti auf dem Weg sein, unterwegs sein, domov: auf dem Heimweg sein
biti na krivi/napačni poti figurativno auf dem falschen Weg sein, auf dem Holzweg sein, (motiti se) falsch liegen
biti na najboljši poti auf dem besten Wege sein
biti na pravi poti auf dem richtigen Weg sein

ob poti am Wegesrand, am Wegrand

od poti vom Weg
oddaljiti se od poti vom Weg abkommen

po poti auf dem Weg
po zračni/vodni poti auf dem Luftweg, auf dem Wasserweg
po najhitrejši poti auf dem schnellsten Weg(e)
po mirni poti auf friedlichem Weg(e)
po sporazumni poti auf gütlichem Weg(e)
po tej poti se zahvaljujemo ipd.: auf diesem Weg(e)
iti po poti najmanjšega odpora den Weg des geringsten Widerstandes gehen
po skrivnih poteh auf Schleichwegen

s poti von unterwegs
vtisi s poti Reiseeindrücke množina
iti s poti komu (jemandem) aus dem Weg gehen
skreniti s poti plovilo, vozilo: aus dem Ruder laufen
spraviti s poti auf die Seite schaffen (tudi figurativno)
zaiti s prave poti abirren, vom rechten Wege abkommen
| ➞ → pota množina

površína surface ženski spol , superficie ženski spol ; (trikotnika, kroga) aire ženski spol ; (geometrija) plan moški spol

izbočena, ravna površina surface convexe, plane
morska površina surface de la mer
obdelovalna površina superficie cultivable
zemeljska površina surface terrestre
vodna površina surface de l'eau, plan (ali nappe) d'eau
na površini en (ali à la) surface
na vodni površini à fleur d'eau
pojavitev na površini affleurement moški spol
ponovno pojavljanje ponikalnih voda na površini résurgence ženski spol

površína superficie f ; geom plano m ; área f

vodna površina superficie f del agua
na vodni površini a flor de agua
površina kroga (trikotnika) área f del círculo (del triángulo)
površina krogle superficie f esférica

površínski (-a -o) adj.

1. di superficie, superficiale, subaereo:
površinske vode acque superficiali
površinski vodni tok corso d'acqua subaereo
fiz. površinska napetost tensione superficiale
površinska aktivnost tensioattività
fiz. površinska gostota densità in superficie
agr. površinsko okopavanje zappettatura
lingv. površinska struktura struttura superficiale

2. pren. superficiale, epidermico

prae-pōnō -ere -posuī -positum (prae in pōnere)

1. postaviti (postavljati) kaj spredaj (pred kaj, na začetek česa), predpostaviti (predpostavljati): T. idr., versūs in fronte libelli O., ut aedibus ac templis vestibula et aditūs, sic causis principia proportione rerum praeponere Ci., ultima primis H., hoc (to besedo) praeposui Ci.; dat.: undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. pod olīva).

2. postaviti koga za načelnika (predstojnika, nadzornika, vodjo, poverjenika), postaviti koga na čelo: O. idr., tyranni Lacedaemoniis praepositi N., Cethegus caedi praeponitur Ci. Cetegu se zaupa (poveri) poboj, aliquem bello, navibus, provinciae C., quae praeposita (prednica) erat oraculo sacerdos Ci., cubiculo praepositus Suet. komorni strežnik; poseb. kot voj. t.t. praepositum esse poveljevati, biti komu poveljnik; z dat.: militibus C., castris Auct. b. Hisp., toti officio maritimo C. biti vrhovni poveljnik (admiral) celotne mornarice, poveljevati celotni mornarici; abs.: praeponere aliquem mediā acie C., praeponere aliquem in laevo cornu L. postaviti koga za poveljnika čemu, in eā orā, ubi praepositus sum Ci. kjer sem vrhovni poveljnik, forte illo loco praepositus L. ki je bil poveljnik (ki je imel poveljstvo) na tem kraju. — Subst. praepositus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, predpostavljeni, nadrejeni: rerum curae Caesaris Plin., aquarum Front. vodni nadzornik, nadzornik voda, Tyrii textrini, urbanae familiae Amm.; poseb. (abs.)
a) vojaški poveljnik, častnik, oficir, predpostavljeni, nadrejeni (naspr. gregarius miles): gregarius cavet praepositos T.
b) namestnik v provinci: Suet.; praeposita -ae, f prednica, predstojnica, opatinja (poseb. v samostanih): Eccl.

3. metaf. prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad (pred) kaj, imeti raje: se alteri T., amicitiam patriae Ci., salutem rei publicae vitae suae Ci., hominum Iovisque opulentissimo regno bonam existimationem N.; subst. pt. pf. praepositum -ī, n (nav. v pl.) nekaj izvrstnega, izvrstno, kar ni sicer absolutno dobro, ne gre pa ga zavreči (npr. bogastvo); prevod stoiškega izraza προηγμένον: Ci.

Opomba: Star. pf. praeposivi: Pl.; sinkop. pt. pf. praeposta: Lucr.

prebiválec (-lca) | -lka (-e) m, f abitante; ekst. abitatore:
prebivalec mesta, vasi cittadino, paesano
prebivalci mest cittadinanza
gozdni, vodni prebivalci abitatori delle foreste, delle acque
prebivalci naše hiše inquilini
višina narodnega dohodka na prebivalca reddito nazionale pro capite
geogr. prebivalec Aoste, Bergama, Ljubljane, Trsta aostano, bergamasco, lubianese, triestino

priključ|ek moški spol (-ka …) der [Anschluß] Anschluss (baterijski [Batterieanschluß] Batterieanschluss, dimni [Kaminanschluß] Kaminanschluss, enojni [Einzelanschluß] Einzelanschluss, filtrski [Filteranschluß] Filteranschluss, glavni [Hauptanschluß] Hauptanschluss, hišni [Hausanschluß] Hausanschluss, iztočni [Auslaufanschluß] Auslaufanschluss, kabelski [Kabelanschluß] Kabelanschluss, plinski [Gasanschluß] Gasanschluss, cevi [Rohranschluß] Rohranschluss, na avtocesto [Autobahnanschluß] Autobahnanschluss, na omrežje [Netzanschluß] Netzanschluss, ventila [Ventilanschluß] Ventilanschluss, za kisik [Sauerstoffanschluß] Sauerstoffanschluss, za mikrofon [Mikrophonanschluß] Mikrophonanschluss, za ogrevanje [Heizungsanschluß] Heizungsanschluss, za praznjenje [Entleerungsanschluß] Entleerungsanschluss, sklopni [Kippanschluß] Kippanschluss, skupinski [Gemeinschaftsanschluß] Gemeinschaftsanschluss, stranski [Nebenanschluß] Nebenanschluss, tlačni [Druckanschluß] Druckanschluss, vodni [Wasseranschluß] Wasseranschluss, zbirni [Sammelanschluß] Sammelanschluss); (dovod) die Zuführung, die Zapfstelle, (spoj) die Einmündung; na omrežje ipd.: die Zuschaltung; k stroju: das Zubehör, der Zubehörteil, naprava: das Zusatzgerät, traktorski: das Schleppergerät, das Anbaugerät, das Aggregat; na cesto: der [Anschluß] Anschluss, die Einmündung (in)
priključ oklopa die Schirmung
telefonski priključek die Fernsprechstelle, der [Telefonanschluß] Telefonanschluss, stranski Fernsprechnebenstelle
mesto priključka die Kupplung, die [Anschlußstelle] Anschlussstelle
elektrika omara s priključki der Klemmenschrank
plošča s priključki za kable die [Kabelanschlußtafel] Kabelanschlusstafel

pristanišče samostalnik
1. (ob vodni površini) ▸ kikötőPovezane iztočnice: potniško pristanišče, tovorno pristanišče, trajektno pristanišče, rečno pristanišče, ribiško pristanišče, turistično pristanišče, vojaško pristanišče

2. (letališče) ▸ kikötő

pritlikavi pižmar moški spol živalstvo, zoologija das Zwergböckchen (vodni Wasser-Zwergböckchen)

ptíč (-a) m

1. uccello:
ptiči čivkajo gli uccelli cinguettano, cantano
lov. ptiče vabiti s piščaljo pispolare
biti vesel kot ptič essere contento come una pasqua
živeti kot ptič na veji vivere libero, spensierato
divji, domači ptiči uccelli selvatici, domestici
močvirski, vodni ptiči uccelli palustri, acquatici
ptiči pevci uccelli canori
kralj ptičev il re degli uccelli, l'aquila

2. pren. (tič) furbacchione, volpone:
čuden ptič un tipo strano, strambo
nočni ptič nottambulo
ne ptič ne miš né carne né pesce
ptič letalec uccello nidifugo
biti gol kot ptič essere povero in canna
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo ogni simile ama il suo simile

pup|ek moški spol (-ka …) der Molch, živalstvo, zoologija der Wassermolch (mali/navadni Teichmolch/Streifenmolch, marmornati Marmormolch, planinski Bergmolch, švicarski/ nitkasti Fadenmolch, Boskov Bosca's Molch, južnoitalijanski Süditalienischer Molch, karpatski Karpathenmolch, veliki [Kammolch] Kammmolch ( alpski Alpen-[Kammolch] Kammmolch, podonavski Donau-[Kammolch] Kammmolch))
gorski pupek (evprokt) Gebirgsmolch (korziški Korsischer Gebirgsmolch, pirenejski Pyrenäen-Gebirgsmolch, ščukoglavi Hechtkopf-Gebirgsmolch)
pupek brezpljučar Lungenloser Molch, (črnotrebušni Schwarzbauchmolch, okoijski Ocoee-Molch, pritlikavi der Zwergmolch, tjulenji der Robbenmolch)
hrapavi pupek Körnchenmolch
jamski pupek Amerikanischer Höhlenmolch
lažni pupek Rotmolch
lopatasti pupek Schaufelmolch
kalifornijski pupek Kalifornischer Wassermolch
rebrasti pupek Rippenmolch (alžirski Algerischer, španski Spanischer)
vodni pupek der Wassersalamander (jamski Höhlen-Wassersalamander, dolgorepi der Langschwanz-Molch, dvočrtasti der Zweistreifen-Molch, tričrtasti der Dreistreifen-Molch)
zelenkasti pupek Grünlicher Wassermolch (pasasti Streifen-Wassermolch)

ragno

A) m zool. pajek:
ragno palombaro (argironeta) srebrni, vodni pajek (Argyroneta aquatica)
ragno rosso žametna pršica (Trombidium holosericeum)
ragno di Volterra (malmignatta) malminjat (Latrodectes tredecimguttaus)
tela di ragno pren. jalov posel, jalovo prizadevanje
non cavare un ragno da un buco pren. v ničemer ne uspeti, ne biti za nobeno rabo

B) agg. invar.
pesce ragno (trachino) zool. morski zmaj (Trachinus draco)
uomo ragno cirkuški akrobat, človek iz gume

rázor (brazda) furrow

vodni rázor (za ladjo) wake; wash; dead-water track

rázor sillon moški spol

vodni razor sillage moški spol, vague ženski spol (ali lame ženski spol) d'étrave

rázor surco m

vodni razor estela f

rečni piškur stalna zveza
zoologija Lampetra fluviatilis (vodni zajedavec) ▸ folyami ingola

režim moški spol (-a …)

1. das Regime (vojaški Militärregime); oblasti: das Herrschaftssystem
kritik režima der Regimekritiker
nasprotnik režima der Regimegegner

2. biologija vode ipd.: der Haushalt (vodni Wasserhaushalt, talnice Grundwasserhaushalt)