pò | po
A) adv.
1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)
2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due
3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)
B) po prep. (s tožilnikom)
I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine
2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.
3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo
2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune
3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere
4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.
5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana
6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note
7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta
8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza
9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre
10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto
11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo
12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
Zadetki iskanja
- pocedíti (-ím) | pocéjati (-am)
A) perf., imperf.
1. pog. bere, scolare, scolarsi:
celo steklenico vina je pocedil si è scolato tutta una bottiglia di vino
2. pog. pren.
pocediti jo andarsene, svignarsela, scappare, far tela
B) pocedíti se (-ím se) | pocéjati se (-am se) perf., imperf. refl. scolare, sgocciolare; pren.
ob pogledu na bogato obloženo mizo so se mu pocedile sline alla vista della tavola riccamente imbandita gli venne l'acquolina in bocca - pokončáti (-ám) | pokončeváti (-újem) perf., imperf.
1. (ubiti, ubijati) uccidere, sterminare, massacrare
2. distruggere:
šalj. pokončati še en liter scolarsi, far fuori un secondo litro di vino - pokúsiti pokúšati to taste
pokúsiti, pokúšati jed, vino to taste food, wine
moram pokúsiti, pokúšati malo tega pudinga I must taste a mouthful of that pudding - pokúsiti, pokúšati goûter, essayer, déguster
pokusiti jed, pijačo goûter (ali essayer, déguster) un mets, une boisson
pokusiti vino humer un vin sur le palais, déguster un vin - pokúsiti (-im) | pokúšati (-am) perf., imperf. assaggiare, gustare; provare; sentire; knjiž. delibare; degustare:
povabil jih je, da bi pokusili novo vino li invitò a gustare, ad assaggiare il vino nuovo
pokusi, kako dobro je tole vino senti com'è buono questo vino - pôlič (mera) cuartillo m
polič vina una copa de vino - polovíčka (-e) f dem. od polovica metà:
popiti polovičko bere mezzo litro (di vino)
pokaditi polovičko fumare mezza sigaretta - polpenèč (-éča -e) adj.
polpeneče vino vino lievemente spumante - polsládek (-dka -o) adj.
polsladko vino vino semisecco, amabile - poméšati to mix up; to blend; to mingle
poméšati v to stir into; (vino z alkoholom) to lace, to drug, to load, to adulterate, to doctor
poméšati se z to mix with, to commingle with, to blend with
poméšati se z, med to get among (ali into)
poméšati se skupaj to jumble together (ali up) - poméšati mélanger, mêler , (droge) mixtionner
pomešati se se mêler, se confondre
vino pomešati z vodo couper le vin avec de l'eau, ajouter de l'eau au vin
pomešati se med množico se fondre dans la foule, se mêler à la foule - poméšati mezclar; entremezclar
pomešati vino z vodo mezclar vino con agua, aguar el vino; (rase) cruzar
pomešati se mezclarse, (rase) cruzarse - ponaredíti (-ím) | ponaréjati (-am)
A) perf., imperf.
1. falsificare, contraffare, falsare:
ponarejati bankovce falsificare banconote
2. sofisticare, adulterare, manipolare, truccare:
ponarediti vino manipolare, adulterare, sofisticare il vino
ponarediti kos pohištva truccare un mobile
ponarediti rezultate volitev truccare le elezioni
B) ponaréjati se (-am se) imperf., refl. (pretvarjati se) fingere, affettare - ponarejèn (-êna -o) adj. contraffatto, falsificato, falso; adulterato, sofisticato; finto, spurio:
ponarejeni dokumenti, denar documenti, denaro falsificati
ponarejeno vino vino adulterato, sofisticato - pòp1 (pôpa) m
1. rel. pope, papasso
2. pejor. prete;
reči bobu bob in popu pop dire pane al pane e vino al vino - poplákniti (-em) | poplakováti (-újem) perf., imperf.
1. sciacquare
2. lavare via;
poplakniti jezo, žalost z vinom mandar giù la rabbia, il dolore col vino
poplakniti kosilo z vinom annaffiare il pranzo col vino
pren. poplakniti si suho grlo sciacquarsi la gola - porekl|o [ê] srednji spol (-a …) die Herkunft, der Usprung; (rod) die Abstammung
država porekla pri blagu: das Ursprungsland
podatek o poreklu die Herkunftsangabe
po poreklu Nemec, Slovenec: -stämmig (deutschstämmig, slowenischstämmig)
vino s poreklom der Landwein - porêklo (-a) n
1. origine, provenienza; knjiž. schiatta, lignaggio, stirpe:
pisatelj španskega porekla uno scrittore oriundo spagnolo
2. (poreklo glede na nastanek) origine; provenienza:
označba porekla blaga indicazione della provenienza della merce
vino s kontroliranim poreklom vino doc, vino con denominazione di origine controllata - Porenj|e [é] srednji spol (-a) das Rheinland
vino iz Porenja der Rheinwein