Franja

srakoper [ê] moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Würger, -würger (beločeli Weißstirnwürger, črnočeli Schwarzstirnwürger, južni/nubijski/zakrinkani Maskenwürger, rjavi Rotrückenwürger/ der Neuntöter, rjavoglavi Rotkopfwürger, srednjeazijski Isabellwürger, veliki Grauwürger/Raubwürger)
očalasti srakoper der Brillenwürger
piščalasti srakoper der Flötenwürger
ameriški srakoper der Neuweltwürger

srpan moški spol (-a …)
mali srpan der Juli
veliki srpan der August

srpán

mali srpán July
veliki srpán August

sŕpan (-a) m star.
mali srpan luglio
veliki srpan agosto

sŕpan

mali srpan julio m
veliki srpan agosto m

stávek (-vka) m

1. lingv. proposizione, frase, costrutto:
analizirati stavek analizzare la frase
oblikovati stavek formare una frase
povedati nekaj stavkov dire due frasi, due parole
glavni, nadredni stavek proposizione principale
odvisni, podredni stavek proposizione subordinata, dipendente
dopustni stavek proposizione concessiva
modalni stavek proposizione modale
nepopolni stavek proposizione ellittica
nikalni stavek proposizione negativa
objektni, subjektni stavek proposizione oggettiva, soggettiva
pogojni, primerjalni stavek proposizione condizionale, comparativa
prosti stavek proposizione semplice
oziralni stavek proposizione relativa
veliki stavek periodo
vprašalni stavek proposizione interrogativa
vrinjeni stavek proposizione interposta; incisa
vzročni stavek proposizione causale
želelni stavek proposizione ottativa

2. muz. tempo, movimento:
stavki simfonije i tempi di una sinfonia

3. tisk. tabella, composizione tipografica

4. inform. istruzione, statement

5. nareč. agr. mucchio di covoni

stíska apuro m ; aprieto m ; (gneča) aprieto m , gentío m , apretura f

v stiski en un apuro, en situación apurada
duševna stiska aflicción f, tribulación f
velika stiska (gneča) je tam hay gran gentío allí
stiska za denar penuria f (ali falta f) de dinero, escasez f de dinero (ali de fondos)
denarna stiska dificultad f financiera, fam apuro m de dinero
stanovanjska stiska crisis f (ali escasez f) de viviendas
biti v stiski estar en un apuro
biti v veliki stiski estar muy apurado
pomagati komu iz stiske sacar de un apuro a alg

strigoš samostalnik
zoologija Cerambyx cerdo (hrošč) ▸ nagy hőscincér
Sopomenke: hrastov kozliček, veliki hrastov kozliček

strnad moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der/die Ammer, -ammer (beloglavi Fichtenammer, črnoglavi Kappenammer, gozdni Waldammer, mali Zwergammer, plotni Zaunammer, rumeni Goldammer, skalni Zippammer, trstni Rohrammer, veliki Grauammer, vrbji Weidenammer, vrtni der Ortolan, balkanski Grauer Ortolan)
ostrogasti strnad der Spornammer
pevski strnad der Singammer
snežni strnad der Schneeammer

svečenik moški spol (-a …) der Priester (veliki Hohepriester, vrhovni Oberpriester)

svečeník (-a) m rel. sacerdote:
staroegiptovski svečenik sacerdote egizio
veliki svečenik gran sacerdote

svèt² (nasvet) advice, a piece of advice, counsel; (ideja) suggestion; (oseb, ljudi) council, board

delavski svèt workers' council
deželni svèt regional council
državni svèt (tajni) privy council; council of state
ministrski svèt cabinet
Zvezni Izvršni Svet Federal Executive Council
Svet Narodov Council of Nationalities
vojni svèt council of war
univerzitetni svèt university council
šolski svèt school board
upravni svèt council (ali board) of administration
hišni svèt tenants' council
mestni svèt town council
občinski svèt town (ali municipal) council, municipal corporation
Veliki Svet Great Council
Varnostni Svet Security Council
svèt federacije Council of the Federation
svèt guvernerjev board of governors
poslušaj moj svèt! take my advice!, be advised by me
naj vam dam svèt let me give you a piece of advice
držala sem se vašega svèta I have followed your advice
poslušati dobre svète to listen to good advice
za dober svèt ni nikoli prepozno it's never too late to take good advice
vprašati, prositi za svèt to ask someone's advice, to consult someone
vprašal me je za svèt he asked my advice, he consulted me

šè adv.

1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta

škržat moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Zikade (gorski Bergzikade, jesenov/manin Mannazikade, rožni/šipkov Rosenzikade, sedemnajstletni Siebzehnjährige Zikade, vinogradni der Lauer); die Singzikade (veliki Große)
cesarski škržat die Kaiserzikade
dolgoglavi škržat die Langkopfzirpe/Langkopfzikade
grbasti škržat die Buckelzirpe
mali škržat die Kleinzikade/Zwergzikade
mrežokrili škržat der Europäische Laternenträger
okrogloglavi škržat die Rundkopfzikade
rogati škržat die Dornzikade
sladkorni škržat die Zuckerrohrzikade
škrlatni škržat die Purpurzikade
vodni škržat (veslavka) die Ruderwanze, die Wasserzikade

Šmar|en moški spol (-na …) der Frauentag (Veliki Großer)

šmáren cerkveno Lady Day

mali šmáren the Nativity of Our Lady (September 8th)
veliki šmáren the Assumption (August 15th)

šmáren fête ženski spol mariale (ali de la Vierge, de Notre-Dame)

veliki šmaren Assomption ženski spol
mali šmaren Nativité ženski spol de la Vierge

šmáren (-rna)

A) m rel.
mali šmaren Nascita di Maria
veliki šmaren Maria Assunta; ferragosto

B) šmáren (-rna -o) adj. mariano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. pisana šmarna detelja vecciarino, erba ginestrina (Cornilla varia)
šmarna hrušica pero corvino (Amelanchier ovalis)
astr. šmarni križ (severni križ) Croce del Nord, Croce del Cigno
zool. šmarni pajek (križavec) aranea (Aranea diadema)
bot. šmarni slak edera terrestre (Glechoma hederacea)

šnavcer moški spol (-ja …) der Schnauzer (pritlikavi Zwergschnauzer, veliki Riesenschnauzer)

ted|en [é] moški spol (-na …) die Woche (delovni teden Arbeitswoche, molitveni Gebetswoche, petdnevni delovni Fünftagewoche, prejšnji Vorwoche, sedemdnevni delovni Siebentagewoche, štirideseturni delovni Vierzigstundenwoche, veliki Karwoche, Passionswoche, velikonočni Osterwoche, dopusta Urlaubswoche, življenja Lebenswoche)
delovni teden die Wochenarbeitszeit
ta teden diese Woche
drug teden nächste Woche
ves teden die ganze Woche, die Woche über
vsak teden jede Woche, wöchentlich
čez en teden in einer Woche
jutri teden morgen in acht Tagen
med tednom unter der Woche
na teden in der Woche, wöchentlich (trikrat na teden dreimal wöchentlich)
ure na teden Wochenstunden množina
na dva tedna zweiwöchentlich
na tri/ štiri tedne dreiwöchentlich, vierwöchentlich
na začetku tedna Anfang der Woche
(drugega Anfang nächste Woche), der Wochenbeginn, Wochenanfang
v tednu in der Woche
dan v tednu der Wochentag
za en/ta teden für eine/diese Woche
konec tedna das Wochenende
za konec tedna Wochenend-
(izdaja die Wochenendausgabe, izlet der Wochenendausflug)
cele tedne/tedne in tedne wochenlang
za cele tedne wochenweise
figurativno medeni tedni Flitterwochen množina
starost: star šest/deset tednov, dva tedna sechswöchig, zehnwöchig, zweiwöchig