Franja

zapésten de poignet

zapestna ura montre-bracelet ženski spol

zapésten (-tna -o) adj. del polso, da polso; anat. del carpo, carpale:
zapestna ura orologio da polso
anat. zapestna kost osso carpale
zapestni člen nocella

zapésten

zapestna ura reloj m de pulsera

zastájati (na poti) rester en arrière , (za drugimi) rester derrière les autres, être distancé par les autres; s'arrêter ; (promet) se ralentir, s'interrompre, être paralysé (ali interrompu, arrêté, immobilisé, stoppé) , s'embouteiller, s'engorger ; (trgovina) être stagnant, aller au ralenti, se ralentir, languir ; (pogovor) tarir, s'interrompre, être interrompu ; (pulz, srce) s'arrêter, cesser de battre ; (kri) se congestionner, se coaguler , figurativno se figer

ura zastaja la montre (ali l'horloge) retarde

zdàj

A) adv.

1. adesso, ora; poc'anzi:
ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
zdaj je bil tu era qui poc'anzi

2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

3. (poudarja zahtevo) ora:
zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

7. zdaj ko ora che, dal momento che:
zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj ali nikoli ora o mai più
mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
kaj pa zdaj? e ora?
za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
že zdaj fin d'adesso
zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!

zemljepis moški spol (-a …) die Geographie; šolski predmet: die Erdkunde
pouk zemljepisa der Erdkundenunterricht
ura zemljepisa die Erdkundenstunde

zgodovin|a ženski spol (-e …) die Geschichte
novejša zgodovina neuere Geschichte
(agrarna Landwirtschaftsgeschichte, družine Familiengeschichte, duhovna Geistesgeschichte, geološka zgodovina zemlje Erdgeschichte, kulturna Kulturgeschichte, literarna Literaturgeschichte, najstarejša Frühgeschichte, naselbinska Siedlungsgeschichte, odrešenjska Heilsgeschichte, problemska Problemgeschichte, socialna Sozialgeschichte, sodobna Zeitgeschichte, svetovna Weltgeschichte, umetnostna Kunstgeschichte, besed Wortgeschichte, filozofija biti Seinsgeschichte, človeštva Menschheitsgeschichte, dežele/države Landesgeschichte, filozofije Philosophiegeschichte, glasbe Musikgeschichte, gledališča Theatergeschichte, jezika/jezikov Sprachgeschichte, mesta Stadtgeschichte, prava Rechtsgeschichte, stvarjenja Schöpfungsgeschichte, vere/verstev Religionsgeschichte, znanosti Wissenschaftsgeschichte)
brez zgodovine geschichtslos
… zgodovine Geschichts-
(filozofija die Geschichtsphilosophie, pojmovanje die Geschichtsauffassung, potvarjanje die Geschichtsklitterung, die Geschichtsfälschung, pouk der Geschichtsunterricht, študij das Geschichtsstudium, učitelj der Geschichtslehrer, ura die Geschichtsstunde, znamenje das Geschichtszeichen)
iz najstarejše zgodovine frühgeschichtlich
iz zgodovine filozofije philosophiegeschichtlich
strokovnjak za zgodovino der -geschichtler
(najstarejšo Frühgeschichtler)
zgodovina nas uči die Geschichte lehrt …
figurativno imeti dolgo zgodovino eine Vorgeschichte haben

zíden wall(-); mural; used for hanging on the wall

zídna preproga hangings pl, tapestry
zídne tapete wallpaper
zídne slike wall paintings, mural paintings, murals pl
zídna omara wall cupboard
zídna ura wall clock
zídni (stenski) zemljevid wall map
zídno zrcalo (med 2 oknoma) pier glass

zlat (-a, -o) golden, aus Gold; figurativno golden; figurativno človek: goldig; po barvi: goldfarben, goldfarbig, golden; lasje: goldblond; Gold- (frank der Goldfrank, nakit der Goldschmuck, okvir der Goldrand, odtenek der Goldton, zob der Goldzahn, bronca die Goldbronze, klavzula die Goldwertklausel, Goldklausel, krona die Goldkrone, medalja die Goldmedaille, mrzlica das Goldfieber, nit der Goldfaden, osnova die Goldbasis, parmena agronomija in vrtnarstvo die Goldparmäne, prevleka die Goldkrone, rezerva die Goldreserve, ruda das Golderz, valuta/veljava die Goldwährung, verižica die Goldkette, zalivka die Goldplombe, žica der Golddraht, kritje die Golddeckung)
zlata sredina die goldene Mitte
zlato pravilo die goldene Regel
zlato runo das Goldene Vlies
zlato tele das goldene Kalb
zlate niti množina das Fadengold
figurativno rana ura zlata ura Morgenstunde hat Gold im Munde
roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein

zlát made of gold, gold; golden; (barva) gold-coloured

zláta doba the golden age
zlát človek (figurativno) a very kind-hearted man
zláta črka gilt letter
zláti časi (figurativno) golden hours pl
zláti fazan golden pheasant
zláti lasje golden hair
zláta jama (figurativno) treasure house, ZDA (zlasti figurativno) bonanza
zlát kovanec gold coin
zláto kritje gold cover
zlát lak gold-coloured varnish
zláta pena gold foil, tinsel
zlát list gold leaf
zláta rozga botanika golden rod
zláta palica gold ingot
zláta mladina (figurativno) gilded youth
knjiga z zláto obrezo a gilt-edged book
zláti prah gold dust
zláto (pisalno) pero gold nib, gold fountain pen
zláto runo golden fleece
zláto tele golden calf
zláta sredina golden mean
zláta rezerva gold reserves pl (ali reserve)
zláta poroka golden wedding
zláto pravilo golden rule
zláta mrzlica (figurativno) gold fever, gold rush
zláta ribica goldfish
zláta posoda gold plate
zláta kep(ic)a gold nugget
zláto število golden number
zláta ura gold watch
zláto srcé a heart of gold
zláti tečaj gold price
zlát trak gold lace
zláta valuta gold currency, gold standard
države z zláto valuto countries on the gold standard
zláta zlitina alloy of gold
zláto žito golden wheat
Zlata obala geografija the Gold Coast
jesti iz zláte sklede to eat off gold plate

zlát en or, d'or ; (pozlačen, zlate barve) doré

zlate besede paroles ženski spol množine d'or
zlata črka lettre ženski spol d'or
zlat dolar dollar d'or moški spol
zlata medalja médaille ženski spol d'or
zlat okvir cadre doré
zlata poroka noces ženski spol množine d'or
zlat prstan anneau moški spol d'or; bague ženski spol en or
zlata rezerva réserve ženski spol d'or
zlata ruda minerai moški spol d'or
zlat rudnik mine ženski spol d'or
zlato runo la toison d'or
zlata sredina le juste milieu
zlato tele le veau d'or
zlati vek l'âge d'or
zlata žila (mineralogija) filon moški spol d'or, (medicina) hémorroîdes ženski spol množine
zlato srce cœur moški spol d'or
obljubljati komu zlate gradove (figurativno) promettre à quelqu'un monts et merveilles, (ali des monts d'or)
rana ura zlata ura le monde appartient à ceux qui se lévent tôt
knjiga z zlato obrezo un livre doré sur tranche

zlát (-a -o) adj.

1. d'oro; aurifero; aureo:
zlati rudnik miniera d'oro
zlati pesek sabbia aurifera
zlata kovina oro, metallo biondo
ekon. zlate rezerve riserve auree
zlat prstan anello d'oro
šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
pog. zlat zob dente d'oro

2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
zlate nitke fili d'oro
zlati lasje chioma bionda
zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate

3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
zlata poroka nozze d'oro

4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro

5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
zlato pravilo regola aurea
zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori

6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
sanjati zlate sanje fare sogni d'oro

7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
zlata vreden delavec un ottimo operaio
obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
biti zlata jama essere una miniera d'oro
vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
imeti zlate roke avere le mani d'oro
biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
zlata mrzlica febbre dell'oro
zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
agr. zlata parmena parmena dorata
zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
ekon. zlata valuta valuta aurea
med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
ekon. zlate palice lingotti d'oro
agr. zlati delišes deliziosa dorata
bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
film. Zlati lev Leon d'oro
mat. zlati rez sezione aurea
bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
agr. zlato jabolko cachi mela
mitol. zlato runo vello d'oro
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca

zvonik moški spol (-a …) der Kirchturm, Glockenturm
vrh zvonika die Kirchturmspitze
krogla na vrhu zvonika der Turmknauf
ura na zvoniku die Kirchturmuhr
lina na zvoniku das [Schalloch] Schallloch

zvoníti (-ím) imperf.

1. suonare la campana:
cerkovnik zvoni zjutraj, opoldne in zvečer il sagrestano suona la campana la mattina, a mezzogiorno e la sera

2. suonare; rintoccare; sbattagliare:
zvonec, budilka, telefon zvoni il campanello, la sveglia, il telefono suona
po cesti zvoni tramvaj il tram scampanella per la strada
poldne, sedem, ena zvoni suonano le sette, le dodici, è il tocco
komu zvoni? per chi suona la campana?
vkup zvoniti suonare a distesa, scampanare

3. pren. (govoriti, pripovedovati) raccontare, dire:
o njej zvonijo, da je poštena di lei dicono che è illibata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hlače so mu zvonile okrog nog i pantaloni gli ciondolavano attorno alle gambe
zvoni mu zadnja ura sta per morire, è moribondo
zvoniti hudo uro suonare a stormo
zvoniti z repom scodinzolare (del cane)
lov. pes zvoni il cane latra
rel. zvoniti zdravomarijo suonare l'avemaria
zvoniti k maši suonare per la messa
zvoni mi v ušesih mi rintronano le orecchie
PREGOVORI:
po toči je pozno zvoniti è inutile piangere sul latte versato

že ya

že zdaj ahora mismo
že danes ya hoy mismo
že zgodaj zjutraj desde muy temprano, desde la madrugada
je že 12 ura ya son las doce
že od prvega trenutka desde el primer momento, ya desde el primer momento, ya desde el comienzo
že 3 mesece je bolan lleva ya tres meses enfermo
že od zdavnaj desde épocas remontas
to je že tretjič ya van tres veces
že dolgo je (od) tega hace (ya) mucho tiempo
je že prepozno ya es demasiado tarde
že zopet otra vez
kaj je že zopet? ¿qué pasa? ¿qué es lo que pasa ahora?
že pridem! ¡ya voy!
si že govoril z njo? ¿has ya hablado con ella?
že razumem! ¡está bien!; ¡entendido!; ¡ya!
se bo že uredilo todo se arreglará
že dobro! ¡está bien!; ¡perfectamente!
že zaradi vljudnosti aunque no sea más que por mera cortesía
že samo zaradi tega (tan) sólo por eso
to je že res, toda ... eso es verdad (ali eso es cierto), pero...
že samo ime zadošča el simple nombre basta
že ob sami misli na to sólo el pensarlo; la sola idea de...
že 10 let desde hace 10 años

žénski (-a -o) adj.

1. di, da donna, femminile; donnesco, muliebre:
ženski potomci discendenti femminili
ženski spolni organi genitali femminili
ženske bolezni malattie femminili
ženski glas voce femminile, muliebre
obl. ženski klobuk cappellino, cappello da signora
ženska ura orologio da donna
ženski samostan convento femminile
ženski poklic professione femminile
ženska revija rivista per donne

2. (ki se pripisuje ženskam) femminile; muliebre:
ženska radovednost, zvijačnost curiosità, astuzia femminile
ženska lepota bellezza femminile, muliebre
agr., hist. sejati na ženski dan seminare di mercoledì o di sabato
gibanje za žensko emancipacijo movimento per la liberazione della donna
hiši so potrebne pridne ženske roke la casa ha bisogno di una donna, di una massaia
ženska ročna dela lavori femminili
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. ženska spolna celica cellula sessuale femminile
biol. ženska spolna žleza ghiandola sessuale femminile
bot. ženski cvet fiore femminile
bot. ženska rastlina pianta femminile
kozm. ženski parfum profumo femminile
lingv. ženska sklanjatev declinazione dei nomi femminili
lingv. ženski spol genere femminile
lit. ženska cezura cesura femminile
ženska rima rima femminile, piana
muz. ženski zbor coro femminile
um. (ženski) model modella
obl. ženska bluza camicetta
obl. ženska domača halja grembiule, andrienne
obl. ženske spodnjice mutandine, culottes
obl. ženski jopič casacca
ženska torbica borsetta; sacchetto, secchiello; busta
ženski polškorenjček polacca
ženski slamnik pamela
anat. žensko spolovilo vulva; vulg. fica, bernarda
šport. žensko plavanje il femminile di nuoto

žêpen pocket(-)

žêpni robec (pocket) handkerchief, pogovorno hanky
žêpni format pocket size
žêpnega formata pocket-size, pocket-sized
žêpna ura pocket watch, (s pokrovčkom) hunter, (pogovorno) ticker
žêpna izdaja pocket edition
žêpni koledar pocket diary
žêpni glavnik pocket comb
žêpna pudernica compact
žêpni nož(ič) pocketknife, jackknife, clasp knife, (majhen) penknife
žêpna električna svetilka pocket torch, ZDA flashlight
žêpni vozni red pocket timetable
žêpni slovar pocket dictionary
žêpni vžigalnik pocket lighter
žêpno zrcalo pocket mirror

žêpen de poche

žepni format format moški spol de poche
žepna izdaja édition ženski spol de poche
žepni koledar calendrier moški spol de poche, agenda moški spol
žepni robec mouchoir moški spol
žepna svetilka lampe ženski spol de poche
žepna ura montre ženski spol de poche
žepno zrcalo miroir moški spol de poche
žepni dežnik tom-pouce moški spol

žêpen de bolsillo

žepna ura (robec, slovar, izdaja, format, koledar) reloj m (pañuelo m, diccionario m, edición f, tamaño m, agenda f) de bolsillo
žepni nož cortaplumas m, navaja f
žepna svetilka linterna f (eléctrica) de bolsillo
žepni dežnik paraguas m plegable (ali de bolsillo)
žepen tat (tatvina) ratero m (ratería f)
žepno zrcalo espejo m de bolsillo

žepn|i [ê] (-a, -o) Taschen- (aparat das Taschengerät, koledarček der Taschenkalender, notes das Taschenbuch, paketek die Taschenpackung, poklopec die Taschenklappe, rubež pravo die Taschenpfändung, slovarček das Taschenwörterbuch, šah das Taschenschach, izdaja die Taschenausgabe, izvedba das Taschengerät, knjiga das Taschenbuch, svetilka die Taschenlampe, tatvina der Taschendiebstahl, ura die Taschenuhr, zaklopnica anatomija die Taschenklappe)