Franja

Zadetki iskanja

  • amper samostalnik
    fizika, elektrika (merska enota) ▸ amper
    Povezane iztočnice: amper ura
  • ampère [ɑ̃pɛr] masculin amper

    ampère-heure masculin amperska ura
    ampère-mètre masculin ampermeter
  • amperski pridevnik
    fizika (o merski enoti) ▸ amperes
    20 - amperska varovalka ▸ 20 amperes biztosíték
    Povezane iztočnice: amperska ura
  • ampêrski

    ampêrska ura ampere-hour
  • ampêrski

    amperska ura amperios-hora m pl
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • appena

    A) avv. komaj, šele:
    riesco appena a muovermi komaj se premikam
    sono appena le dieci šele deset je ura

    B) cong.
    (non) appena brž ko:
    (non) appena avrò finito il mio lavoro, partirò per un viaggio brž ko bom končal delo, bom odšel na potovanje
  • arachnē -ēs, f (gr. ἀράχνη) pajčevina, nekakšna sončna ura; njene črte so bile baje podobne pajčevini: Vitr.
  • arena ženski spol pesek, peščina; arena, bojišče (v amfiteatru), arena za bikoborbe

    arena de mar morski pesek
    arena movediza živ pesek
    reloj de arena peščena ura
    edificar sobre arena na pesku graditi
    sembrar en arena v pesek sejati, brez koristi delati
    arenas pl ledvični pesek
  • artículo moški spol sklep, zgib; člen, paragraf; spolnik; članek; (trgovinski) predmet, izdelek, artikel

    artículo de comercio, artículo de consumo trgovinski predmet, potrošniški predmet
    artículo (in)determinado (ne)določni člen
    artículo de fondo uvodni članek
    artículo de (la) muerte smrtna ura, smrtni boj
    artículo de otra cosa govorimo o čem drugem
    artículo semimanufacturado polfabrikat
    artículos pl: artículo de fantasía galanterijsko blago
    artículo de moda para caballeros modni artikli za gospode
    artículo de reclamo reklamni izdelki
  • ask [a:sk ameriško æsk]

    1. prehodni glagol
    vprašati, spraševati; povabiti (from, of)
    zahtevati, zaprositi; objaviti (oklice)

    2. neprehodni glagol
    popraševati, poizvedovati; prositi

    to ask the banns oklicati poroko
    to ask in marriage zaprositi za roko
    to ask to dinner povabiti na večerjo
    to ask the time vprašati, koliko je ura
    to ask a question vprašati
    to be asked in church biti oklican
    ask me another! ne vem, ne sprašuj(te) me!
    that's asking preveč si (ste) radoveden
  • atrasado zaostal; star, zastarel

    de moda atrasada staromoden
    pagos atrasados plačila v zaostanku
    andar atrasado zaostajati (ura)
    estar atrasado con los pagos biti v zaostanku s plačili
  • aurora ženski spol zora, zarja; jutro; začetek; rdečica lic; rastlinstvo zlatica

    aurora boreal severni sij
    aurora es la amiga de las musas rana ura, zlata ura
  • avance [avɑ̃s] féminin, militaire napredovanje, prodiranje; prehitevanje; ugodnost; predzidje; commerce naplačilo, predujem, akontacija; pluriel ustrežljivost, poskusi približanja

    à l'avance, d'avance, en avance, par avance vnaprej, (po)prej
    la belle avance! kaj to koristi? čemu to?
    avance des frais naplačilo za stroške
    avance sur nantissement lombardno naplačilo
    avance de caisse naplačilo v gotovini
    paiement masculin d'avance vnaprejšnje plačilo
    ma montre a de l'avance moja ura prehiteva
    le train a 2 minutes d'avance vlak je prispel dve minuti prezgodaj
    arriver en avance prezgodaj priti
    avoir de l'avance sur quelqu'un biti spredaj pred kom
    être en avance (pre)zgoden biti
    faire des avances napraviti prvi korak za zbližanje
    gagner de l'avance prehiteti
    payer d'avance vnaprej plačati
    faire une avance à quelqu'un dati komu naplačilo
    obtenir une avance dobiti akontacijo
  • battere

    A) v. tr. (pres. batto)

    1. biti, tolči, udariti, tepsti:
    battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
    battere i panni stepati obleko
    battere il grano mlatiti žito
    battere i frutti klatiti sadje
    battere la carne tolči meso
    battere la verdura sekljati zelenjavo
    battere la porta trkati na vrata
    battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
    battere moneta kovati denar
    battere a macchina, battere tipkati
    battere il tamburo udarjati na boben
    battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
    battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
    battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
    battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
    battere la fiacca pren. pasti lenobo
    battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
    battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
    battere i denti šklepetati z zobmi
    battere i piedi cepetati z nogami
    battere le mani ploskati
    battere il naso (in) pren. naleteti (na)
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
    battersi il petto pren. kesati se
    senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
    battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
    in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
    battere il tempo udarjati takt
    battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
    battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

    2.
    battere la strada degli studi posvetiti se študiju
    battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

    3. potolči, premagati:
    Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
    battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

    B) v. intr.

    1. biti, udarjati:
    il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
    la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
    il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

    2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

    3. biti (ura):
    all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

    4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

    5. vztrajati (pri), insistirati (na):
    battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

    6.
    battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
    PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

    C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
    battersi per un'idea boriti se za idejo
    battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt
  • battre* [batr]

    1. verbe transitif tolči, bíti, (na)tepsti; mlatiti, iztepati (preprogo), udarjati; kovati; pobiti; mešati (karte); raztepati (jajce)

    battre le beurre mesti, delati surovo maslo
    battre en brèche napraviti vrzel, luknjo (le mur v zidu); figuré napasti
    battre le briquet prižgati vžigalnik
    battre les buissons skušati kaj dobiti
    battre la grosse caisse (figuré) delati reklamo
    battre les cartes mešati karte
    battre la campagne prehoditi in preiskati pokrajino, figuré imeti zmedene pojme, zmedeno govoriti
    battre quelqu'un à coups de poing, de bâton, de pied (pre)tepsti koga s pestmi, s palico, obrcati koga
    battre l'ennemi (à plate couture) (popolnoma) poraziti sovražnika
    battre la flemme (figuré, familier) lenariti
    battre les forêts, la région prehoditi in preiskati gozdove, pokrajino
    battre la mesure udarjati, dajati takt
    battre à mort do smrti pretepsti
    battre monnaie kovati denar
    battre les oreilles de quelqu'un na ušesa komu trobiti
    battre le pavé pohajkovati, postopati
    battre comme plâtre pošteno premlatiti
    battre son plein biti na višku, v polnem razmahu
    battre un record potolči rekord
    battre la (ali en) retraite trobiti k umiku, umakniti se
    battre la semelle topotati, udarjati ob tla z nogami (da bi si jih ogreli)
    battre le (ali du) tambour udarjati na boben, bobnati
    battre les vitres udarjati ob šipe (toča, dež)
    il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) kuj železo, dokler je vroče

    2. verbe intransitif trkati, udarjati, biti, loputati; teči (stroj)

    battre des ailes plahutati (s krili)
    battre de l'aile (figuré) biti bolan; biti slabo razpoložen, slabo iti (posli)
    battre à coups réguliers enakomerno biti (ura, srce)
    battre des œufs en neige raztepsti jajca v sneg
    battre froid à quelqu'un komu hrbet obrniti, odbiti koga
    battre des mains ploskati
    battre des paupières mežikati
    battre pavillon français pluti pod francosko zastavo
    le cœur me bat srce mi močno bije
    cette nouvelle me fit battre le cœur ob tej novici mi je začelo srce močneje biti
    mes tempes battent v sencih mi kljuva
    mes cils battent trepalnice mi trzajo

    3.

    se battre tepsti se, boriti se (avec, contre quelqu'un s kom, proti komu); pretepati se
    prêt à se battre pripravljen za boj
    se battre les flancs (figuré) zaman ali za majhen uspeh vse sile napenjati
    je m'en bats l'œil (populaire) se požvižgam na to, to mi je vseeno
    se battre à coups de poing obdelovati se s pestmi
    se battre en duel dvobojevati se
  • bed1 [bed] samostalnik
    postelja, ležišče; divan; žimnica; podstavek; podzidje; (jezersko, morsko) dno; rečno korito, struga
    geologija plast, ležišče; gredica; brlog

    bed of boards pograd
    to be brought (ali put) to bed roditi
    to be confined to one's bed biti priklenjen na posteljo
    early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise rana ura zlata ura
    to get out of the bed on the wrong side vstati z levo nogo
    to go to bed iti spat
    sleng go to bed molči!
    hot bed topla greda, gnojak
    to make the bed postlati posteljo
    to die in one's bed umreti naravne smrti
    figurativno narrow bed zadnje počivališče
    bed of sickness bolniška postelja
    as one makes one's bed, so one must lie kakor si postelješ, tako boš spal
    pravno from bed and board od mize in postelje
    bed of roses (ali down, flowers) udobno življenje, dober položaj
    to take to bed bolan leči
    bed of thorns težko življenje, neprijeten položaj
    to turn down the bed pripraviti posteljo za spanje
    weary bed bolniška postelja
    to lie in the bed one has made nositi posledice svojega ravnanja
  • biolóški (-a -o) adj. biologico; di biologia:
    biološke potrebe bisogni biologici
    biološki inštitut istituto di biologia
    biološka razgradljivost biodegradabilità
    biološka ura orologio biologico
  • bird [bə:d] samostalnik
    ptič, ptičica
    sleng deklica, dečko, oseba
    ameriško, sleng navdušenec; čudak

    figurativno old bird lisjak, zvitorepec, tič
    to do s.th. like a bird zelo rad, z lahkoto kaj narediti
    bird of calm vodomec
    the early bird catches the worm rana ura zlata ura
    cock bird ptičji samec
    birds of a feather flock together ene vrste ptiči skupaj letijo, Šimen Šimnu gode
    fine feathers make fine birds obleka dela človeka
    to give the bird zavrniti, odkloniti, izžvižgati
    a bird in the hand is worth two in the bush boljši danes vrabec kakor jutri zajec, bolje drži ga kot lovi ga
    hen bird ptičja samica
    to hit the bird in the eye v črno zadeti
    bird of Jove orel
    bird of Juno pav
    to kill two birds with one stone dve stvari hkrati opraviti, dve muhi naenkrat ubiti
    a little bird told me so nekdo (ne smem ali nočem povedati, kdo) mi je povedal
    bird of paradise rajska ptica, rajčica
    an old bird is not caught with chaff star lisjak ne gre na limanice
    bird of passage ptica selivka
    bird of prey ptica roparica
    a queer (gay) bird čudak (veseljak)
    a wise old bird zvitorepec
  • biti2 (bijem) srce, ura: schlagen; žila: pulsieren
    bitibitko/boj den Kampf schlagen
    biti v oči ins Auge springen, barve: grell sein
    biti se sich schlagen (za um), kämpfen
    zdaj bije (naša) ura die Stunde hat geschlagen
    zadnja ura bije die letzte Stunde schlägt
    ura, ki bije die Schlaguhr
    biti plat zvona figurativno Alarm schlagen