Franja

vuelo moški spol let(enje), polet; krilo, perut; letalno pero; širina (rokava); visoki gozd

vuelo deportivo športno letanje
vuelo inclinado (ali planeado) spustno letanje
vuelo a vela jadralno letanje
a(l) vuelo v poletu; naglo, hitro
de (un) vuelo, en un vuelo (fig) naglo, hipoma
de alto vuelo visoko leteč; ošaben
alzar (ali levantar) el vuelo vzleteti, kvišku poleteti; fig zbežati, popihati jo
abatir el vuelo doli se spustiti (ptič)
coger vuelo (fig) (z)rasti
coger al vuelo v (po)letu ujeti, slučajno ujeti
cogerlas (ali cazarlas) al vuelo (fig) biti zelo bister, bistroumen
cortar el vuelo (ali los vuelos) a uno (fig) komu peruti pristriči
echar (ali tocar) las campanas a vuelo z vsemi zvonovi zvoniti
huir a vuelo tendido (fig) naglo proč steči
pasar a vuelo preleteti
reanudar el vuelo nadaljevati polet
tirar al vuelo streljati v poletu; fig biti ošaben, nadut
tomar vuelo dvigniti se, povzpeti se; (fig) rasti, večati se
vuelos pl letalna peresa (ptic)
levantar los vuelos (fig) prevzetovati, biti nadut, biti domišljav

zádnji (-a -e)

A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
zadnja stran ultima pagina
zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
zadnje kolo ruota posteriore
ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
zadnje novice ultime notizie
to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
avt. zadnji most treno posteriore
jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
bibl. zadnja večerja ultima cena
rel. zadnja popotnica viatico
vet. zadnja golen garretto
avt. zadnja meglenka retronebbia
evf. zadnja plat posteriore, didietro
pog. zadnja pogruntavščina ultima
zadnja rešitev ultima ratio
lit. zadnja stanca tornata
zadnja stran retro, tergo
voj. zadnja straža retroguardia
zadnji del govejega stegna girello
navt. zadnji jambor mezzana
astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
anat. zadnji možgani metencefalo
avt. zadnje okence lunotto
grad. zadnje ometavanje stabilitura

B) zádnji (-a -e) m, f, n
zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi

zánka snare, noose, sling; mesh; loop

nastaviti komu zánko to lay (ali to set) a snare for someone
pasti v zánko to fall into a snare
ujeti (ptice) v zánko to snare
ujeti se v zánko to be caught in a snare, (figurativno) to put one's head in a noose; to ensnare, to noose
zadrgniti zánko to noose

zánka boucle ženski spol , lacet moški spol , nœud coulant , (iz vrvi) élingue ženski spol ; (lovska) collet moški spol , lacet moški spol , piège moški spol ; (večja) lacs moški spol ; figurativno piège moški spol , embûche ženski spol , guet-apens moški spol , traquenard moški spol ; (pentlja) maille ženski spol

po zankah maille à maille
goste zanke mailles étroites (ali serrées)
široke zanke grandes mailles
spuščati zanke (pri pletenju) laisser échapper (ali tomber) les mailles
pobirati zanke reprendre (ali relever, monter) des mailles
nastaviti zanke (pri lovu) tendre des collets, (komu) figurativno tendre (ali dresser) des embûches à quelqu'un
pasti, ujeti se v zanko (figurativno) donner (ali tomber) dans le piège (ali dans le panneau), tomber dans un traquenard
izvleči se iz zanke se tirer d'affaire (ali d'un mauvais pas), tirer son épingle du jeu

zánka (-e) f

1. cappio, laccio; fiocco:
ujeti zajca z zanko catturare una lepre al laccio

2. obrt. punto

3. elektr. ciclo:
histerezna zanka ciclo di isteresi

4. šport. boccola

5. pren. cappio, trappola:
imeti zanko okoli vratu avere il cappio al collo
nastaviti komu zanko tendere una trappola a qcn.
z begom rešiti se iz zanke sfuggire al patibolo, all'impiccagione

6. biol. ansa:
bakteriološka zanka ansa batteriologica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pasti policiji v zanke cadere nelle mani della polizia
alp. stopna zanka cappio da appoggio

zánka lazo m ; nudo m corredizo ; (pentlja) red f

lovska zanka lazo m
nastaviti zanko tender un lazo (tudi fig)
pasti, ujeti se v zanko caer en el lazo (ali en la trampa)
(u)loviti z zanko cazar con lazo
izvleči se iz zanke (fig) librarse de un peligro

Zipfel, der, (-s, -) konec, konček; (Ecke) vogal; Pflanzenkunde bei der Blüte: rogelj; Technik Metallurgie ušesa; (Penis) lulek, cura; einen Zipfel zu fassen bekommen figurativ ujeti za rep

žoga samostalnik
1. (športni rekvizit) ▸ labdaPovezane iztočnice: košarkarska žoga, košarkaška žoga, medicinska žoga, nogometaška žoga, nogometna žoga, odbojkarska žoga, vaterpolska žoga, žoga medicinka, žoga za odbojko, žoga za ragbi, žoga za rugby, ragbijevska žoga

2. šport (podaja; udarec) ▸ labdaV napadu sem dobil dve uporabni žogi, eno sem spremenil v zadetek, kar je bilo dovolj za nove tri točke. ▸ A támadásoknál két használható labdát kaptam, az egyikből találatot szereztem, ami elég volt a három ponthoz.
Nekaj ukradenih žog gostujoče ekipe je bil glavni razlog za to, da se je prednost še povišala, kljub temu pa se domačinke niso predale in skušale znižati visok zaostanek. ▸ A vendégcsapat néhány megszerzett labdával növelte az előnyét, ennek ellenére a hazai női csapat nem adta fel és megpróbálta csökkenteni a hátrányt.

žóga (-e) f palla; ekst. (zlasti nogometna) pallone:
brcniti, ujeti, vreči žogo calciare, afferrare, lanciare la palla
poditi se, teči za žogo correre dietro alla palla; rincorrere la palla, il pallone
hokejska, košarkaška, nogometna, rokometna, teniška žoga disco, paleo (da hockey); pallone da basket; pallone, palla da pallamano; palla da tennis
žoga za rugby palla ovale
žarg. šport. žoga je okrogla il pallone è rotondo
brcati, nabijati žogo giocare al pallone
poriniti, poslati žogo v mrežo segnare, andare a rete
pren. vrniti žogo fare a scaricabarili
šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, voditi žogo centrare, perdere, passare, intercettare, controllare la palla
servirati žogo (v tenisu, pingpongu, odbojki itd.) fare il servizio
metati žogo iz avta rimettere (in gioco la palla), fare la rimessa
ubraniti žogo parare
zgrešiti stoodstotno žogo sbagliare una palla-gol
zadrževati žogo fare melina
rezana žoga palla tagliata
sodniška žoga palla arbitrale, palla all'arbitro

ἁλώσιμος 2 (ἁλίσκομαι) 1. osvojljiv, dobiten, ki se da lahko pridobiti, ujeti ἀνήρ. 2. razumljiv, umeven φροντίδι.

βόλος, ὁ (βάλλω) ep. mreža, sak, ribji vlak, ulovek; εἰς βόλον καθίστασθαι zaleteti se v mrežo, ujeti se v mrežo.

δυσ-άλωτος 2 (ἁλίσκομαι) kar se da težko ujeti, težko dosegljiv, težko doumljiv, prost τινός.

ἑλετός (ἑλεῖν) ep. ki se da ujeti.

θηράω, ion. θηρέω (θήρα) [fut. θηράσω itd.] 1. act. a) grem na lov, (u)lovim, ustrelim τί, skušam koga ujeti, pridobiti, zasledujem, sem v zasedi, napadem iz zasede, prekanim; b) stremim za čim, hrepenim po čem τί. 2. med. ulovim, ujamem si kaj.

θηρεύω = θηράω 1. act. a) lovim, hodim na lov; τὰ θηρευόμενα ustreljena divjačina; b) lovim kaj ὀνόματα, zalezujem koga, hrepenim po čem ἀλήθειαν, skušam pridobiti φιλίαν, τὶ ἐκ τοῦ στόματος αὐτοῦ skušam kaj ujeti iz njegovih ust NT. 2. med. ulovim si kaj.

брать, взять jemati, vzeti; zbirati; pobirati; kupovati (vstopnice);
ружьё берёт далеко puška daleč nese;
б. малину brati maline;
б. верх premagovati;
б. всем imeti vse prednosti;
б. за сердце/душу ganiti;
наша берёт zmagujemo;
взять в плен ujeti;
б. препятствие premagovati ovire;
тоска меня брала žalost se me je lotevala;
б. себя в руку obvladovati se;

догонять, догнать dohitevati, dohiteti;
догоняй ветра в поле skušaj ga ujeti

плен m ujetništvo;
взять в п. ujeti

попасться pasti, priti komu v roke; srečati se, naleteti;
п. в ловушку ujeti se v past;
п. на удочку iti na limanice;
бери, что попадётся vzemi, kar ti pride pod roke;
попасться в воровстве biti zasačen pri tatvini;
первый попавшийся najbližji, kdor koli

уличать, уличить
кого в чём dokaz(ov)ati komu kaj;
у. кого во лжи na laži ujeti;
у. кого в деле zasačiti koga »in flagranti«