Franja

Nearchus -ī, m (Νέαρχος) Neárh

1. admiral Aleksandra Velikega, ki je vodil njegovo ladjevje v Indijo in to vojno tudi popisal: Cu., Pl.

2. neki Tarenčan, pitagorejec, gostinski prijatelj Katona starejšega in njegov učitelj filozofije: Ci.

3. pesn. ime (= vodja mladine) nekega lepega mladeniča: H.

nemščin|a [é] ženski spol (-e …) das Deutsch, das Deutsche, die deutsche Sprache
knjižna nemščina das Schriftdeutsch, Hochdeutsch
govorjena nemščina das gesprochene Deutsch
(Luthrova Lutherdeutsch, papirnata Papierdeutsch, pravniška Juristendeutsch, severna Niederdeutsch, švicarska Schwytzerdütsch, Schweizerdeutsch, uradniška Beamtendeutsch, Behördendeutsch, Kanzleideutsch, zdomska Gastarbeiterdeutsch)
… nemščine Deutsch-
(pouk der Deutschunterricht, učiteljica Deutschlehrerin, učitelj der Deutschlehrer, ura die Deutschstunde)
lomiti nemščino Deutsch radebrechen
prenesti v nemščino verdeutschen

nemščina samostalnik
(nemški jezik) ▸ német [nyelv]Sodeč po Guinnessovi knjigi rekordov iz leta 1996 je to najdaljša beseda v nemščini. ▸ Az 1996-os Guinness Rekordok Könyve szerint ez a leghosszabb szó a német nyelvben.
Sopomenke: nemški jezik
Povezane iztočnice: avstrijska nemščina, nizka nemščina, visoka nemščina, pensilvanska nemščina, srednja visoka nemščina, stara visoka nemščina, švicarska nemščina

nesojen [è,ó] (-a, -o) figurativno za poklice: verhindert (učitelj ein verhinderter Lehrer); (ki nima šans) Möchtegern- (dirkač ein Möchtegernrennfahrer)

Nestorius -iī, m Nestórij, krivoverski učitelj v 4. stoletju po Kr. (njegovi privrženci so se imenovali Nestoriānī): Cod. Th., Cod. I.

obudíti (-ím) | obújati (-am) perf., imperf.

1. rianimare:
obuditi z umetnim dihanjem rianimare con la respirazione artificiale

2. risvegliare, risuscitare, richiamare alla memoria, rievocare; restaurare; restituire:
obuditi (oživiti)
starinske običaje restaurare le antiche usanze

3. (vzbuditi, vzbujati) svegliare, destare, ridestare:
učitelj je znal obuditi v učencih ljubezen do lepega il maestro ha saputo destare negli scolari l'amore per il bello

Onēsicritus -ī, m (Ὀνησίκριτος) Onezíkrit

1. krmar na ladji Aleksandra Velikega in pozneje njegov življenjepisec: Cu., Plin., Gell.

2. učitelj grščine cesarja Komoda: Lamp.

Orbilius (-iī) Pupillus -ī, m Orbílij Pupíl, Beneventčan, od l. 63 učitelj v Rimu, znan po strogosti; svoje učence je vse prerad ustrahoval s šibo: H.

osnovnošolsk|i [ó] (-a, -o)
osnovnošolski učitelj der Grundschullehrer, Volksschullehrer
osnovnošolsko znanje das Grundschulwissen

osnovnošólski (-a -o) adj. šol. di, della scuola elementare; ekst. elementare:
osnovnošolski učitelj maestro elementare

Otācilius 3 Otacílij(ev), ime rim. rodu, iz katerega so najbolj znani:

1. Otacilius Crassus Otacilij Kras, pompejevec: C.

2. Cn. Otacilius Nāsō Gnej Otacilij Nazon: Ci. ep.

3. T. Otacilius Crassus Tit Otacilij Kras, pretor l. 217; v letih 216—211 se je bojeval zoper Kartažane na Siciliji: L.

4. L. Otacilius Pilītus Lucij Otacilij Pilit, osvobojenec, retor, Pompejev učitelj: Suet.

pàč adv.

1. poi, sì, probabilmente, proprio:
najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
pač res je è proprio vero

2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero

3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
tako je pač življenje così è la vita

4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi

5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro

padalstvo samostalnik
(šport) ▸ ejtőernyőzésPovezane iztočnice: akrobatsko padalstvo, ekstremno padalstvo, hitrostno padalstvo, jadralno padalstvo, klasično padalstvo, motorno padalstvo, športno padalstvo

paedagōgō -āre (gr. παιδαγωγῶ) kot (domači) učitelj otroke poučevati, vzgajati: ab eo … depulsum mamma paedagogandum accipit repotialis Liber Pac. ap. Fest.

Pammenēs -is (in -ī), m (Παμμένης) Pámen, atenski retor, Brutov učitelj: Ci. Od tod Pammenius 3 Pámenov: [sed] Pammenia illa mihi non placent Ci. ep. Pamenova zadeva, zadeva v zvezi s Pamenom.

parthenius 3 (gr. παρϑένιος) deviški, poseb. deviški Artemidi (Diani) posvečen; subst. Parthenius -iī, m

1. Parténij, Parténijsko gorovje na meji med Argolido in Arkadijo: Mel., Plin., Parthenius mons (= Παρϑένιος); kot adj. Parthenius 3 parténijski: saltūs Parthenii V. ali Parthenium nemus O., Stat. ali Partheniae valles O. ali Parthenia antra Pr. = Parthenius.

2. Parténij, mejna reka med Paflagonijo in Bitinijo: O., Mel., Plin., Val. Fl.

3. Parténij,
a) moško ime: Mart. Od tod Partheniānus 3 Parténijev: toga Mart.
b) gr. erotični pesnik in slovničar, Vergilijev učitelj: Suet., Gell., Macr.
c) srebrar za časa Juvenala: Iuv.

pédagogue [-gɔg] masculin pedagog, vzgojitelj; vzgojeslovec

bon, mauvais pédagogue dober, slab pedagog; péjoratif pedanten učitelj

petj|e [é] srednji spol (-a …) der Gesang (cerkveno Kirchengesang, izmenično Wechselgesang, siren Sirenengesang, responzorialno Responsorialgesang, zborovsko Chorgesang), dejanje: das Singen; živalstvo, zoologija der Gesang (ptičje Vogelgesang), der Schlag (slavca Nachtigallenschlag), petelina: der Hahnenschrei
koledniško petje das Sternsingen
skladba za petje das Gesangstück
šola petja die Gesangschule, Singschule
učiteljica petja die Gesanglehrerin
učitelj petja der Gesanglehrer
ura petja die Gesangstunde
pridobiti/izboriti si s petjem (etwas) ersingen
voditi pri petju vorsingen

pétje singing; song; (cerkveno) choir-singing, chanting; (ptičje) warbing

dvoglasno, triglasno pétje two-part singing, three-part singing
večglasno pétje part-singing
gregorijansko pétje Gregorian chant, plainsong
petelinje pétje crowing, cockcrow
ob petelinjem pétju at cockcrow
škrjančkovo pétje the song of the skylark
šolsko pétje class singing
učitelj, -ica pétja singing teacher, singing coach, singing master, singing mistress
učiti se pétja to learn singing
s pétjem sprejeti novo leto to sing the New Year in
uspavati otroka s pétjem to sing a child to sleep

pétje chant moški spol

enoglasno, večglasno petje chant à une voix, à plusieurs voix
profesor, učitelj petja professeur moški spol (ali maître moški spol) de chant
ptičje petje chant d'oiseaux, ramage moški spol
solo petje chant solo
zborno petje chant choral