Franja

déjeuner² [-žœne] verbe intransitif zajtrkovati; kositi, obedovati

j'ai déjeuné d'un bol de café au lait et de trois croissants zajtrkoval sem skodelo mlečne kave in tri rogljiče
inviter un ami à déjeuner povabiti prijatelja na kosilo

del [é] moški spol (-a …)

1. der Teil; česa ein Teil (von); -teil (prostora Raumteil, rastline Pflanzenteil, stavka Satzteil, stroja Maschinenteil, basovski [Baßteil] Bassteil, hrbtni Rückenteil, jekleni Stahlteil, južni Südteil, konstrukcijski Bauteil, nadomestni Ersatzteil, nizkotlačni Niederdruckteil, oglasni Inseratenteil, okrogli Rundteil, osvetljevalni Belichtungsteil, petni Fersenteil, podatkovni Datenteil, realni Realteil, regulacijski Regelteil, sestavni Einzelteil, Werkteil, severni Nordteil, sklepni [Schlußteil] Schlussteil, spodnji Unterteil, sprednji Vorderteil, srednji Mittelteil, stranski Seitenteil, tekstovni Textteil, vgradni Einbauteil, vhodni Eingangsteil, vzhodni Ostteil, zadnji Hinterteil, Rückteil, pri vozilih Heckteil, zahodni Westteil, zaporni Absperrteil, gornji Oberteil, zgornji Kopfteil)
skladišče nadomestnih delov das Ersatzteillager
sestavni del der Bestandteil, das Bestandstück
drobni deli množina Kleinteile
mehki deli množina Weichteile
posamezni deli množina Einzelteile
telesni del der Körperteil

2. (kos) das Teilstück; das Stück, -stück (osrednji Herzstück/Mittelstück, zgornji Kopfstück)
pri grbu: odličniški del Prachtstück
pomožni del Nebenstück

3. (partija) die Partie (gornji obere), -partie (obraza Gesichtspartie, telesa Körperpartie, robni die Randpartie)
intimni deli (telesa) der Intimbereich, die Intimzone
zgornji del Ober- (trebuha der Oberbauch; kljuna der Oberschnabel)

4.
del poti die Strecke
stari del mesta die Altstadt
del dneva die Tageszeit (najlepši die schönste Tageszeit)
odebeljeni del die Verdickung
poglobljeni del die Senke
vbočeni del die Einwölbung
vozni del das Laufwerk
vrinjeni del der Einschub
vstopni del der Eingang, tehnika der Einlauf
zgornji del stavbe der Oberbau
zgornji del zidu die Mauerkrone
deli opreme množina Ausrüstungsgegenstände
pomožni deli množina Hilfseinrichtungen
po delih abschnittweise, partiell
|
biti del česa gehören zu, ein Teil von … sein
postati del česa eingehen in, ein Teil von … werden
razdeliti na dva dela zweiteilen
razdeliti na tri/štiri dele dreiteilen/dritteln, vierteilen/vierteln
razdeljen na štiri dele geviertelt, viergeteilt
razdeliti na pet/ osem … delov fünfteln/achteln …

delítev (-tve) f

1. divisione; ripartizione; distribuzione:
delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno divisione del potere in legislativo, esecutivo e giudiziario
delitev hrane poplavljencem distribuzione di viveri tra gli alluvionati
ekon. delitev dela divisione del lavoro

2. biol. divisione, scissione:
delitev celice divisione delle cellule

3. strojn. passo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delitev funkcij (po strankarskem ključu) lottizzazione
delitev letakov volantinaggio
urb. delitev na cone zonatura
trg. delitev na obroke rateazione
delitev na periode periodizzazione
delitev na tri dele, na tri veje tripartizione, triforcazione

delíti (-ím) imperf. ➞ razdeliti

1. dividere, ripartire:
deliti na tri dele dividere in tre parti
deliti dobiček dividere, ripartire il guadagno

2. distribuire, dare:
deliti darove fare regali
deliti zaušnice dare, somministrare ceffoni
deliti miloščino fare la carità, l'elemosina
iron. deliti nauke somministrare ammaestramenti
pejor. deliti vodilne funkcije lottizzare
deliti propagandne letake volantinare

3. (imeti kaj skupaj s kom) dividere, spartire, avere in comune:
deliti s kom veselje, žalost dividere con qcn. la gioia, il dolore

4. (biti vmes) dividere, separare:
Alpe delijo Italijo od evropske celine le Alpi separano l'Italia dal continente europeo

5. mat. dividere:
deliti 20 s 5 dividere 20 per 5
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne deliti koga mnenje non condividere l'opinione di qcn.
pren. deli in vladaj! divide et impera!

demi, e [dmi] adjectif pol; masculin polovica; velika čaša (piva); (nogomet) krilec, pluriel krilska vrsta; féminin pol ure, polovica

un an et demi leto in pol
une demi-heure pol ure
une heure et demie uro in pol, poldrugo uro
il est trois heures et demie pol štirih je
à demi na pol
dormir à demi na pol spati
faire les choses à demi izvršiti stvari polovičarsko
elle n'est qu'à demi convaincue le na pol je prepričana
trois fois et demie plus long tri in polkrat daljši
boire un demi au comptoir izpiti vrček piva pri točilni mizi

démolition [-sjɔ̃] féminin rušenje, porušitev, razdejanje; uničenje

la démolition de l'immeuble a demandé trois jours rušenje stavbe je zahtevalo tri dni
entreprise féminin de démolition podjetje za rušenje (stavb itd)
démolitions pluriel material od porušenih stavb

descendre* [dɛsɑ̃drə] verbe intransitif iti dol, peljati se dol; sestopiti; teči nizdol; izstopiti; iti proti jugu; zniževati se, spuščati se, (po)nižati se, (u)padati; chimie usesti se; juridique iti na lice mesta; aéronautique spustiti se na zemljo, pristati; izvirati od; verbe transitif (pri)nesti dol, vzeti dol, spustiti dol, sneti, peljati dol; podreti na tla; marine pluti po vodi nizdol; musique popustiti (strune); familier odstaviti; familier sestreliti, zbiti (na tla)

descendre d'un arbre splezati z drevesa
le baromètre, le thermomètre descend barometer, termometer pada
descendre de cheval razjahati
descendre dans sa conscience izprašati si vest
descendre dans le détail iti v podrobnosti
descendre un escalier iti po stopnicah navzdol
descendre quelqu'un en flammes (figuré) ostro napasti koga
descendre la garde (militaire) zamenjati se na straži, familier umreti
l'homme descend du singe človek izhaja iz opice
descendre à l'hôtel, dans une auberge, chez des amis (na potovanju) nastaniti se v hotelu, v gostilni, pri prijateljih
descendre en latitude (marine) bližati se ekvatorju
descendre en parachute spustiti se na zemljo s padalom
les prix descendent cene padajo
descendre dans la rue iti na ulico, figuré iti demonstrirat
descendre la scène stopiti v ospredje odra
descendre en soi-même vase iti
la police est descendue dans cet hôtel policija je izvršila preiskavo, racijo v tem hotelu
descendre à terre iti na kopno, izkrcati se
descendre d'un ton peti, igrati en ton niže
descendre en ville iti proti mestu
descendre de voiture izstopiti iz avtomobila, z voza
la nuit descend noč se spušča na zemljo
descendre une valise du grenier au rez-de-chaussée prinesti kovček s podstrešja v pritličje
descendez un peu le tableau! spustite tablo malo niže!
j'ai descendu précipitamment les deux étages naglo sem stekel navzdol po stopnicah dveh nadstropij
les gangsters ont descendu trois policiers gangsterji so (s strelnim orožjem) ubili tri policiste
notre chasse a descendu un avion ennemi (militaire) naši lovci so sestrelili sovražnikovo letalo

dēscēnsiō -ōnis, f (dēscendere)

1. hoja navzdol, spuščanje: d. balinearum Plin. v kopel, ad inferos Hyg., d. usque ad Aegyptum Hier. potovanje dol v Egipt, saltūs (v gozd) Vulg.; occ.: Tiberina d. Ci. vožnja po Tiberi navzdol.

2. met.: tres descensiones Plin. iun. tri, v zemljo vzidane kotanje, do katerih vodijo stopnice.

deux [dö] adjectif, num dva, dve; masculin število dve, dvojka; drugi

les deux, tous (les) deux oba
deux à deux po dva in dva, paroma, v parih
deux mots nekaj besed
à deux pas d'ici čisto blizu, v bližini
en moins de deux (familier) zelo hitro
en deux na dva dela, na dvoje
de deux jours l'un vsak drugi dan
en deux secondes v hipu
le deux mai 2. maja
tous les deux du mois vsakega drugega (dne) v mesecu
entre les deux ne to, ne ono; na pol
Fait-il chaud ou froid? - Entre les deux. Je toplo ali hladno? - Ne toplo ne hladno, srednje.
le deux arabe, romain arabska, rimska številka dve
ceci est clair comme deux et deux font quatre to je jasno kot beli dan
l'amour et l'amitié, cela fait deux ljubezen in prijateljstvo, to je dvoje
il ne fait ni une ni deux on si ne da, ni mu treba dvakrat reči; on se hitro odloči
partager en deux razpoloviti
ne pas savoir dire deux (figuré) ne znati šteti do tri
il n'y a pas deux voix, deux avis vsi so si edini
à nous deux! storiva kar morava storiti!; (grožnja sovražniku, tekmecu) sedaj pa ti in jaz!
un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi
jamais deux sans trois (proverbe) v tretje gre rado

devét (-ih) numer.

1. nove:
trikrat tri je devet tre per tre fa nove

2. pog. (izraža nedoločeno večjo količino)
močan je kot devet mož è forte come un leone
pog. tako te bom, da boš devet sonc videl te ne suonerò tante da farti vedere le stelle
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e per monti

3. f (devetica) igre il nove:
pikova devet il nove di picche

dimensione f

1. mat. dimenzija, obseg; fiz. veličina

2. mera, razsežnost, obseg, velikost (tudi pren.):
le tre dimensioni dei solidi tri razsežnosti trdnih teles
impianto di notevoli dimensioni velik objekt

3. pren. (prava) razsežnost, značilnost, vrednost:
la dimensione politica di un discorso politična razsežnost govora

dimenzíja (-e) f

1. (razsežnost) dimensione:
fiz. telesa imajo tri dimenzije i solidi hanno tre dimensioni
fiz. četrta dimenzija la quarta dimensione, il tempo

2. pren. dimensione, misura, grandezza, valore, caratteristica:
postaviti dogodek v njegove resnične dimenzije ricondurre il fatto alle sue reali dimensioni

dīrigō, bolje dērigō, -ere -rēxī -rēctum (dis oz. dē in regere)

I.

1.
a) na ravno spraviti (spravljati), vzravna(va)ti, uravna(va)ti: flumina Ci., Maeander direxit aquas Lucan. = je začel teči naravnost, (navim) directam tenere Auct. b. Alx. naravnost pluti, dirigere fines Ulp. (Dig.) smer meje zaznamovati, dir. finem (predikatni acc.) veterem viam regiam L., dir. regiones (lituo) Ci. strani sveta določiti (avgursko), coronam (lunin obstret) … si direxeris, virga (erit) Sen. ph., arboribus adminicula, quibus dirigantur, applicare Sen. ph.; pren.: dirigitur (argumentatio), cum proposuit aliquid, quod probaret Ci. napreduje naravnost brez ovinkov.
b) α) arhit. izravna(va)ti = ometa(va)ti: imum caelum camerarum arenā Vitr.; alterum corium mediocre dir. Vitr. drugo plast iz srednjefine malte nametati. β) pesn. z ravnimi črtami počrtati, črtati: membrana directa plumbo Cat.

2. occ.
a) (v ravni smeri) postaviti (postavljati): Pall., ad hunc … fontem ordines diriguntur … directi (naravnost) Varr., derecti in quincuncem ordines (arborum) Ci. križema postavljene (posajene) vrste, utrimque ternost direxerant gladios Cu. so zasadili tri ravne meče, ordines paribus spatiis dir. Col.
b) na ravno postaviti (postavljati), obrniti (obračati), izpeljati, napraviti, (z)graditi: derectis operibus (proti sovražnikovemu mestu) C., vicos dir. L. ravne ceste graditi, molem in adversum ventum direxit Cu., dir. stylobatam ad libellam (vodoravno) Vitr., ascensūs scalasque Vitr., aggerem Suet., castella Fl.
c) smer (po)kazati, usmerjati: cacumen dirigat ad punctorum regiones Vitr.
č) voj. v ravno vrsto postaviti: aciem C., L., T. idr., aciem contra Plin., aciem ex adverso ali iuxta portam civitatis Vulg., suos in Veientem hostem L. obrniti proti sovražniku, naves in pugnam L. ladje v bojnem redu v bitko spustiti, dir. frontem L. ravno očelje narediti, in frontem dirigi L. (o ladjah) postaviti se na čelo, directā fronte pugnare Q. v ravni čelni postavitvi; abs. postaviti se, ustopiti se, razvrstiti se: cum legiones Rom. contra direxerint T., in frontem dirigere L. (o ladjah), dir. comminus in aspectum Ap., qui (leones) dirigere nolebant Vop. v bran se postaviti.

II.

1. ravnati, naravna(va)ti, nameriti (namerjati), obrniti (obračati), kreniti k (proti) čemu: cursum N., iter secundum eas (naves) terrā C. ladje po kopnem slediti, navis iter O., vela in medio freto O., (amor) dirigit pedes O., dir. viam Cels. pot ubrati, ex eo dirigite gressus vestros Vulg. Večinoma z označeno smerjo (prim. cursus I. 5. a): cursum eo (quo) Ci., iter ad Mutinam Plancus in Ci. ep., vela ad castra Corneliana C., equum in aliquem L., currum in hostem O., ratem in (ad) ripam Cu., huc dirige gressum V., aciem (zenico) ad aliquem Cat., oculos in domum alicuius Sen. rh., oculos in aliquem, oculos in villam Sen. ph., os atque oculos eundem in locum Gell., oculos eo, quo … Lact., oculos suos ad aliquem Vulg., oculorum aciem illuc Cassian., in me omnium diriguntur oculi Sen. rh., in te omnium oculi diriguntur Hier.; refl. se dirigere ali intr. samo dirigere z in in acc. kam napotiti se, pot ubrati, kreniti, nameniti se: dir. se in Pomponii domum Val. Max., usque ad inferos … se derigere Ap., dir. per altum ad Nesida Sen. ph.; (o stvareh) samo dirigere: qua dirigit aestus Lucr.; pren.: dir. ad duas metas Varr. meriti v dva cilja.

2. occ.
a) kako orožje idr. kam nameriti, naperiti, zadegati, zagnati, zalučati, metati, ustreliti, streljati: qui Paridis direxti (kontr. = direxisti) tela manusque corpus in Aeacidae V., d. hastam in aliquem O., hastam in os, hastam in guttur, mucrones in ora Cu., virgam in alicuius oculum Val. Max., sagittas Vulg., spicula Cl. Pesn. α) z dat. smeri: hastam Ilo V. β) z abl.: hastile certo ictu V., tela Cydonio arcu H. puščice s kretskega loka spuščati, s kretskim lokom streljati, spicula dextrā O., sagittas tantā arte, ut … Suet. γ) s proleptičnim obj.: vulnera V., T., Sil. rane zadajajoče puščice.
b) pošiljko ali osebo kam usmeriti, (od)poslati: direxi duas litteras Ci. ap. Serv., dir. indumenta regia ad aliquem per aliquem Aur., eum ad sese Iul. Val.; z dat. (komu): frumenta laborantibus Iul. Val., alicui orationem Sid., affatus non alicui ullos (namreč pismeno) Cl.

3. pren.
a) kaj ravnati, naravnati, voditi: dirige vatis opus O., si direxerit cor ad eum Vulg.; intr.: ea (divinatio) … ad veritatem saepissime derigit Ci. vodi, quorum (medicorum) cum ad unam potionem sententiae direxissent Val. Max.
b) kaj na kaj, kam usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati): suas cogitationes ad aliquid Ci., animum ad aliquem Val. Max., animum in aliquem Sen. ph., totā mente in opus ipsum intentionem dir. Q., contemplationem suam ad aliquid Col., oculos mentemque ad mare dispositos directosque habere Auct. b. Afr.; od tod dirigere se (= animum, mentem) ad aliquid obrniti duha, usmeriti misli, podati se na kaj: dir. se ad imitationem Labeonis Sen. rh., se ad id, se ad ea effingenda Q.
c) der. (dir.) orationem, sermonem idr. = govor imeti, govor naperiti proti komu, govoriti, predavati: orationem ad aliquid Ci., orationem in aliquem Cu., ad iudicem omnem sermonem, ad Ciceronem principium (uvod), communes locos (stavke) in vitia Q., actionem adversus singulos Q. predavati.
č) kaj po čem uravna(va)ti, pass. tudi po čem ravnati se: spatium mensium ad hunc lunae modum (po teh luninih menah) Cu., ad libram opus Amm. (o gospodinji), vitam ad certam rationis normam Ci., haec omnia ad rationem civitatis Ci., nec haec sunt rythmicorum aut musicorum acerrimā normā derigenda Ci. se ne sme uravnati po najstrožjem pravilu ritmike in glasbe, cum … tibi ad voluntatis interpretationem meae dirigenda tua sententia fuerit L., dir. ad alicuius arbitrium fugam Vell., omnia ad exactam regulam Sen. rh., ut ad ea iudicium dirigatur Q., ad exemplum virtutum omnium mens dirigenda Q., dir. principia rerum ad famam T., ad utilitatem vitae omnia consilia factaque nostra T.; z abl. limitationis (po čem?): utilitate officium magis quam humanitate Ci., honestate … derigenda utilitas est Ci.; z adv.: ita dirigantur angiportorum divisiones Vitr., iudex officium suum ita diriget, ut … Ulp. (Dig.). — Od tod adj. pt. pf. dīrēctus, bolje dērēctus 3, adv. -ē

1. vzravnan, raven, ravne smeri, v ravno smer, naravnost idoč (leteč): cornu magis derectum C. bolj raven = manj zapognjen, non tuba directi, non cornua aeris flexi O., ordo Ci., iter Ci., C. in (pren.) iter ad laudem Ci., via Ci., directos via quinque per arcus O. naravnost skozi … , dir. capillus Vitr. gladki = neskodrani, cuspis Sil. naravnost leteča, derecto corpore Sil. s pokončnim telesom, limes, litus Mel., ut contigui magis directioresque ictus fiant Quadr. ap. Gell. da bi … bolj zadevali in bolj naravnost šli, cervorum cursus directior, vulpeculae flexuosior Ambr., in directo Varr. = in directum Sen. ph. ali per directum Plin. v ravno smer, ibunt directe emissiones fulgurum Vulg., directius gubernare Ci.; adv. abl. dērēctō
a) v ravno smer, naravnost: Ci.
b) naravnost = brezpogojno: Ci., Sen. ph., Icti.

2. occ.
a) vodoraven, horizontalen: trabes derectae in solo collocantur C., der. materia C. podolžno položeni hlodi, der. paries Ci. ki pravokotno seka drugo (steno).
b) navpičen, vertikalen: crates C., fossam derectis lateribus duxit C., locus … der. C. ali iugum dir. Mel. navpično strm, (Henna) ab omni aditu circumcisa atque derecta est Ci. navpično strma, directa in humum cornua Mel., derecte ad perpendiculum C.

3. pren.
a) naraven, odkritosrčen, prostodušen, preprost: percunctatio L., verba Ci. preproste, brez ovinkov, contio Iust. premi (neodvisni, direktni) govor (naspr. oratio obliqua), directe dicere Ci.
b) strog: ratio, homo Ci.

dividere^*

A) v. tr. (pres. divido)

1. deliti, razdeljevati:
dividere un numero per tre deliti število s tri
dividere una torta in quattro porzioni razdeliti torto na štiri dele

2. ločiti, ločevati; razdeliti; ekst. razdružiti, spreti; razvrstiti, razvrščati:
dividere gli animi spreti duhove, ljudi
le Alpi dividono l'Italia dal continente europeo Alpe ločujejo Italijo od evropske celine
dividere il torto dalla ragione ločiti pravico in krivico
il dramma è diviso in cinque atti drama se deli na pet dejanj

3. razdeliti, porazdeliti; dodeliti, dodeljevati (tudi pren.):
dividere gli utili tra i soci ekon. razdeliti dobiček med družabnike
dividere qcs. con qcn. deliti kaj s kom
dividere con qcn. le gioie, i dolori, dividere le gioie, i dolori di qcn. pren. deliti s kom veselje in žalost, veseliti se, žalostiti se s kom
non aver nulla da dividere con qcn. pren. ne imeti nič skupnega s kom

B) ➞ dividersi v. rifl. (pres. mi divido)

1. ločiti, ločevati se; oditi od, zapustiti:
i coniugi si sono divisi di comune accordo zakonca sta se sporazumno ločila
dividersi dalla famiglia zapustiti družino

2. razdeliti se

3. biti razpet, ukvarjati se hkrati:
dividersi tra la casa e l'ufficio biti razpet med domačimi in službenimi posli, ukvarjati se z delom doma in v pisarni

4. (suddividersi) deliti se:
gli animali si dividono in molte classi živali delimo v mnogo razredov

dīvidō -ere -vīsī (sinkop. inf. pf. act. dīvīsse nam. dīvīsisse H.) -vīsum (dis in indoev. kor. u̯idh ločiti, sam(ski) biti, samevati; gl. viduus)

I. (dve celoti)

1. razločiti (razločevati), odločiti (odločevati), ločiti: seniores a iunioribus Ci., totā cervice desectā divisa a corpore capita L., dividor (ab uxore) C. ločijo me, dextras miseris complexibus … d. Stat., dividite turbidos (namreč od mirnih) T.; (o ločitvi krajev): Europam Libyamque rapax ubi dividit unda Enn. ap. Ci., Amanus, qui Syriam a Cilicia … aquarum divortio dividit Ci. ep., urbis partes viis divisae Ci., qui (Rhenus) agrum Helvetium a Germaqnis dividit C., Gallos ab Aquitanis Garumna flumen … dividit C., toto divisi orbe Britanni V., exiguo divisa freto Asia L., arx ab urbe muro … divisa L., urbem a continenti … fretum dividit Cu., duae grandes fretoque divisae insulae Mel., toto orbe divisa Britannia Fl.; pesn.: quem maestum patriā Ardea longe dividit V. drži oddaljenega, tam multa illa meo divisa est milia lecto Pr. je oddaljena.

2. pren. razločevati, ločiti: legem bonam a mala Ci., iniuriam a calumnia Sen. ph., bona diversis H., tempora curarum remissionumque T., dignitatem ordinum T. določiti razliko, d. defensionem (suam) coepit T., nunquam mera species ab utilitate dividitur Q.

II. (celoto na dele razdeliti)

1. deliti, razdeliti (razdeljevati), razkos(av)ati, razcepiti (razcepljati), razklati: d. omne caelum Ci., aëra Ci., si omne animal secari ac dividi potest Ci., coronam hostium mediam d. Auct. b. Afr., marmor cuneis d. Plin.; Gallia est omnis divisa in partes tres C., hic vicus in duas partes flumine divideretur C., d. copias suas, cohortes tripartito, exercitum in duas partes C., exercitum in tres partes Cu., classem ali peditem in duo cornua Cu.; pesn.: hunc liberta securi divisit medium H. je po sredini razklala, tum … videres stridere secretā divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani; v sramotilnem pomenu in besedni igri (dvoumnost): si quis vellet, te haud non velles dividi Pl. (Aulul. v. 286, prim. v. 283); pren. z abstraktnim obj.: nos alio mentes, alio divisimus aures Cat. drugam smo obrnili srca, drugam ušesa, animum nunc huc celerem, nunc dividit illuc V. = njegov duh hitro razmišlja v to smer in v ono; occ. (raz)deliti = ločiti, razdreti (razdirati), predreti (predirati), rušiti, porušiti, razrušiti, razdejati, uničiti (uničevati): dividimus muros V. pred(e)remo, d. vagam caelo volucrem Sil. s puščico predreti = podreti, dividitur ferro regnum Lucan.; pesn.: gemma, fulvum quae dividit aurum V. ki predira … zlato = ki je vkovan v … zlato; podobno: sactulis dividere Plin. mrežaste ali kockaste tkanine izdelovati; pren. (z abstraktnim obj.): iram H., nostrum concentum H. Adj. pt. pf. dīvīsus 3 razdeljen: divisior inter se ac distractior actus (coniectus animaï) Lucr.; adv. dīvīsē (raz)deljeno: Gell.

2. occ.
a) na enaka dela (polovici) (raz)deliti, na pol deliti, razpoloviti: flumen dividit vallem C., Himera amnis, qui ferme insulam dividit L., (urbs) eo enim dividitur amni L.
b) (politično) ločiti, (v stranke) razcepiti (razcepljati): d. populum unum in duas partes Ci., divisum (esse) senatum C., divisi in factiones Suet.
c) mat. (raz)deliti: centum quinquaginta in tria Aug. na tri, s tremi, in tres partes totum illum numerum Aug., in duo aequalia Boet. na enaka dela, tot eum dividunt anguli, quot … Boet.
č) gram. α) besede (na zloge) (raz)deliti, razstaviti (razstavljati), razzlogovati: verba Suet. β) kak spis (na knjige) (raz)deliti: Naevii Punicum bellum … divisit in septem libros Suet.
d) čas deliti, razdeliti (razdeljevati): annum ex aequo O., bucina dividit horas Lucan., mediam noctem dividit bucina Sil.
e) log. in ret. deliti, razdeliti (razdeljevati): bona tripartito Ci., genus universum in species certas Ci., hoc non est dividere, sed frangere (razkosavati) Ci., accusationis tuae membra d. Ci. razstaviti, in duo et Posidonius dividit, vocem et res Q.
f) drž.pr. sententiam dividere (o konzulu) posamezne točke nasveta posamično na glasovanje dati: Sen. ph., Plin. iun., divisa sententia est postulante nescio quo Ci.; abs.: divide Asc. daj posamično na glasovanje.

3. (po)razdeliti med … , razda(ja)ti, odkaz(ov)ati; abs.: non divides Pl., dividite O. (Metam. XIII, 102); z acc. rei: praedam divide Pl., d. agrum viritim Ci., bona viritim L., pecus atque agros Lucr., orbem Lucan., munera, nummos Suet.; poleg acc. rei z dat. personae: pecuniam magistratibus Ci., agros civibus Ci., N., agrum sordidissimo cuique L., thesauros singulis S., dolabras colonibus L., duo praedia natis, oscula nulli H.; v pass.: praeda militibus divisa S., divisae arboribus patriae V.; s praep.: d. praedam inter participes Pl., bona publicata inter se N., regnum inter Iugurtham et Adherbalem S., frumentum aequaliter inter omnes L., pecuniam inter se L., argenti nummos in (med) viros Pl., Thraciam in Rhoementalcen inque liberos Cotyis T., praedam per (med) milites, vinum per tribus L., agros per veteranos Suet.; s cum = deliti s kom: dimidiam partem cum aliquo Pl., praedia cum eo O., paterna cum aliquo Sen. rh., cum esuriente panem suum Sen. ph.; pren.: sic belli rationem esse divisam, ut … C., ea divisa hoc modo L. vse izvrševanje je tako porazdeljeno, partes d. Suet. vloge = posle, ki naj jih po Cezarjevem umoru opravijo posamezni zarotniki, haec temporibus Ter. ali omnia temporibus (po času) d. Iust.; occ.
a) kako množico porazdeliti, razmestiti: equitatum in (na) omnes partes C., copias divisit hiematum N. ali in hiberna exercitum L., Romanos in custodiam civitatium L., coniuratos municipatim Suet., quosdam bello captos in supplementis urbium Iust.
b) posamič proda(ja)ti, s prodajo razkosa(va)ti, razpečevati: aurum promercale per Italiam Suet., ad licitationem praedam Suet. na dražbi proda(ja)ti.

III. (pesn. po gr. μελίζειν [raz]členiti, peti) peti, prepevati, predavati: inbelli citharā carmina divides H.

division [divizjɔ̃] féminin deljenje; razdelitev; militaire divizija; typographie znak za delitev (besede); nesloga, needinost, razdor; črtica na merilni lestvici

par division ločeno
sans division ni discussion solidarno, enotno, soglasno
chef masculin de division predstojnik, načelnik, šef oddelka
général masculin de division divizijski general
division blindée, d'infanterie mécanisée, parachutiste oklopna, mehanizirana pešadijska, padalska divizija
division cellulaire (biologie) delitev celice
division en degrés razdelitev na stopnje
division des pouvoirs razdelitev oblasti
division du travail delitev dela
le baromètre a baissé de trois divisions barometer je padel za tri črtice
mettre, semer la division dans une famille sejati razdor v družino
provoquer des divisions au sein du parti povzročiti nesoglasja v stranki

dneven pridevnik
1. (o obdobju) ▸ napi, naposMed dnevnimi obroki ima posebno mesto zajtrk. ▸ A napi étkezések között a reggelinek kiemelt helye van.Ne prekoračimo dnevnega odmerka. ▸ Ne lépjük túl a napi adagot.
Za ljubitelje opere smo pripravili 2-dnevni izlet v Verono. ▸ Az opera szerelmesei számára kétnapos kirándulást szerveztünk Veronába.

2. (vsakodneven) ▸ napiOtroci dnevne dogodke premlevajo drugače kot odrasli. ▸ A gyerekek másképp dolgozzák fel a napi eseményeket, mint a felnőttek.
3. (na dan) ▸ napiOpec bo že četrtič letos povečal dnevno proizvodnjo nafte. ▸ Az Opec idén negyedszer növeli a napi olajtermelést.
4. (o aktivnem delu dneva) ▸ nappaliV nedeljo bosta cesti zaprti tudi v dnevnem času. ▸ Vasárnap a nappali órákban is lezárják az utakat.Kako bo deloval novi dnevni center za odvisnike? ▸ Hogyan fog működni a függők nappali központja?Operacije, ki jih izvedemo v dnevni bolnišnici, so za 30 odstotkov cenejše. ▸ Az egynapos ellátásban elvégzett műtétek 30 százalékkal olcsóbbak. Dnevni počitek pri otroku ne glede na starost ne bi smel trajati več kot tri ure. ▸ A gyermek nappali pihenésének életkortól függetlenül nem kellene tovább tartania három óránál.

5. (podnevi) ▸ nappaliNajvišje dnevne temperature bodo od 15 do 20, na Primorskem do 22 stopinj Celzija. ▸ A legmagasabb nappali hőmérséklet 15 és 20 fok között, a Tengermelléken 22 Celsius-fokig alakul.Včasih je ustvarjal ponoči, zdaj mu pri delu odgovarja dnevna svetloba. ▸ Régebben éjjel alkotott, de most jobban szereti a nappali fényt.Če le more, se pred dnevno vročino zateče v senco. ▸ Ha csak teheti, árnyékba vonul a nappali forróság elől.

6. (o živali) ▸ nappali
Šimpanzi so dnevne živali. ▸ A csimpánzok nappali állatok.
So dnevne živali, hranijo pa se z listjem, poganjki in sadjem. ▸ Nappali életmódot folytatnak, és levelekkel, hajtásokkal és gyümölcsökkel táplálkoznak.
Nekaj vrst dnevnih sovk je v nasprotju s prevladujočimi sorodnicami prav pisanih. ▸ A nappali bagolylepkefélék némely faja a többségben lévő rokonaitól eltérően kifejezetten tarka.
Oči kačjih pastirjev in večine drugih dnevnih žuželk izjemno natančno zaznavajo premike. ▸ A szitakötők és a legtöbb más nappali rovar szeme figyelemre méltó pontossággal érzékeli a mozgásokat.

do

1. (časovno) a; hasta; para

do danes hasta hoy, hasta la fecha
do treh, petih hasta las tres, las cinco
do konca hasta el fin
do zdaj hasta ahora
do zdaj še ne hasta ahora todavía no
do takrat hasta entonces
(najkasneje) do jutri hasta mañana (a más tardar)
do nadaljnjega por algún tiempo, por de pronto
od 8-ih do 10-ih de ocho a diez
do pred nekaj leti hasta hace pocos años
do smrti hasta la muerte
do smrti so ga mučili le torturaron hasta matarle

2. (krajevno) hasta; a

do sem, do tu hasta aquí
do tam, do tja hasta allí
do kam? ¿hasta dónde?
do kolen hasta la rodilla
do Pariza hasta París
od tu do Zagreba de(sde) aquí a (ali hasta) Zagreb
tri do pet dni de tres a cinco días
do maksimuma hasta el máximum
do skrajne meje, do skrajnosti hasta el límite
šteti do 10 contar hasta diez
mnogo mi je do tega, da ... me importa (ali interesa) mucho que (subj)
ni mi do tega no me importa nada de eso

dóber good; benevolent; kind (do to)

v dóbri veri in good faith
tri dóbre metre a good three metres
v dobrem in slabem arhaično in weal and woe
v dobrem razpoloženju in good spirits
dóbre pol ure a full half-hour
preveč dobrega too much of a good thing
dóbra gospodinja a thrifty housewife
dóbra ura hoje a good hour's walk
dóbra prodaja a ready sale
dóber sluh a quick ear
dóber spomin retentive memory
dóbra volja good humour, good temper
dóber vid keen (ali quick) sight
dóbro znanje fair knowledge
biti dóber hodec to be a good walker
ta je pa dobra! that is too much of a good thing!, that's a good one!
biti dóber v računanju to be good at figures
reči dóbro besedo za koga to say a good word for someone
držati s kom v dobrem in slabem to stick to someone through thick and thin
bodi tako dóber in podaj mi ono sol! be so kind as to (ali be a dear and ali be good enough to) pass me that salt!
konec dóber vse dobro all's well that ends well
v vsaki stvari je nekaj dóbrega it's an ill wind that blows nobody good
dóbro blago se sámo hvali good wine needs no bush

dōdrantārius 3 (dōdrāns) tričetrtinski: tabulae d. Ci. po Valerijevem zakonu o davkih vpeljane knjige, v katerih so bili dolgovi zmanjšani za tri četrtine.