Franja

peu [pö] adverbe malo; kratek čas, ne dolgo; masculin nekoliko, malce

le peu de bonheur nekoliko, malce sreče, skromna sreča
le peu de gens maloštevilni ljudje
un peu (de) nekoliko
un petit peu čisto malo
homme masculin de peu človek nizkega porekla
à peu près približno
peu à peu po malem, polagoma
peu après malo za tem, kmalu nato
un peu bien, beaucoup (familier) mnogo, precéj; preveč
peu de chose ne mnogo, malenkost; nič posebnega
comme il y en a peu kot jih je malo
dans peu (de temps), sous peu, avant (qu'il soit) peu v kratkem, kmalu
depuis peu od nedavna
en peu de mots v malo besedah, skratka
c'est du peu (familier) kmalu bo konec
c'est peu (que) ne zadostuje (da)
peu s'en faut, il s'en faut de peu que ... malo manjka, skoraj, da ...
peu s'en faut qu'il n'ait tout perdu dans cette spéculation malo je manjkalo, da ni vsega izgubil pri tej špekulaciji
peu ou point, ni peu ni point malo ali nič, prav nič
pour, si peu que (subj) če le količkaj, samo če
si peu que ce soit naj bo še tako malo
pour un peu kmalu, samo malo (il eût dit pa bi bil rekel)
à peu (de chose) près približno, skoraj
peu ou prou, ni peu ni prou malo ali veliko, ne malo in ne veliko
quelque peu nekaj, nekoliko
si peu que rien toliko kot nič
(un) tant soit peu čisto malo
(familier) très peu pour moi! (odklonitev) brez mene! me ni zraven! ne bo nič, to ni nič zame!
cela arrive trop peu souvent premalokrat se to zgodi
il est mon aîné de peu on je malo starejši od mene
peu me chaut malo mi je mar
je l'ai manqué de peu za malo sem bil prepozen, da bi ga srečal, skoraj sem ga srečal
il ne s'amuse pas qu'un peu on se mnogo zabava
être peu pour quelqu'un malo pomeniti komu
Tu ferais ça? - Un peu! (v vzklikih) Bi (ti) naredil to? - Seveda! Gotovo! Pa da!

piōvere^*

A) v. intr. impers. (pres. piōve) deževati:
piovere a dirotto, a catinelle liti kot iz škafa
non ci piove pren. pog. o tem se ne razpravlja, to je povsem gotovo
piove sul bagnato pren. nesreča ne pride nikoli sama
tanto tonò che piovve pren. toliko je grmelo, da se je ulil dež

B) v. intr.

1. pren. deževati; pasti, padati:
piovere dal cielo pren. pasti z neba

2. deževati; pasti, padati (nenadoma, v velikih količinah):
da dove sei piovuto? odkod si se vzel?

pitcher¹ [píčə] samostalnik
lončen vrč

the pitcher goes once too often to the well z vrčem hodimo toliko časa po vodo, dokler se ne razbije
pitchers have ears stene imajo ušesa
little pitchers have long ears otroci vse slišijo

pity¹ [píti] samostalnik
usmiljenje, sočutje
figurativno škoda

to have (ali take) pity on smiliti se, usmiliti se koga
out of pity iz usmiljenja
for pity's sake! za božjo voljo!
what a pity! kakšna škoda!
such a pity! taka škoda!
more's the pity! toliko slabše!
it is a thousand pities večna škoda je

pláčati to pay

pláčati v gotovini to pay cash (down), to pay ready money, (takoj) (žargon) to pay on the nail
vnaprej pláčati to prepay, to pay in advance
pláčati račun to settle (ali to balance, to square) an account, to pay one's score, to pay one's reckoning
pláčati menico to honour a bill
ne pláčati to leave unpaid
pláčati v obrokih to pay by instalments, (v majhnih obrokih) to pay by driblets
pláčati v naturalijah to pay in kind
preveč (premalo) pláčati za delo to overpay (to underpay)
predragó, mastno pláčati to pay through the nose
pláčati previsoko ceno to pay a fancy (ali an exorbitant, an extortionate) price, to pay through the nose
preveč pláčati za blago to be overcharged
ogromno, debelo pláčati to pay a fantastic price
plačati račun, stroške za druge (figurativno) to pay the piper
takoj pláčati to pay cash on the spot, to pay spot cash, to pay cash on the nail
pláčati ob prejemu to pay cash on delivery
preveč sem plačal I was out of pocket, I was overcharged
pláčati za nazaj to repay, to refund, to reimburse
pláčati do zadnjega tolarja (pare) to pay to the last farthing
pláčati stroške to pay (ali to defray) expenses
pláčati pred rokom to anticipate payment
pláčati globo to pay a fine
pláčati upnikom to settle with one's creditors
pláčati komu njegove usluge to reward someone for his services
toliko ne morem pláčati I cannot afford it
za to je treba pláčati carino (ni treba pláčati carine) this is dutiable (dutyfree)
ne morem pláčati I am unable to pay, I am insolvent
vedno sem ti točno plačeval I have always paid you on the nail
plačal sem mu buteljko vina I treated him to a bottle of wine
kdo bo plačal zapitek? who will stand treat?
vsak od naju bo plačal zase we'll each pay his own share, we'll go dutch
za uro sem plačal urarju 50 funtov I paid (ali I gave) the watchmaker fifty pounds for my watch
zmago je plačal s svojim življenjem he paid with his own life for the victory
dragó sem jim plačal za to they made me pay through the nose for it
to mi boš plačal! (figurativno) I'll see you pay for this!, you shall smart for this!
pláčati milo za drago to pay in kind, to repay tit for tat, to get one's own back, to have one's revenge (on), to get even (with)
kdor muziko plačuje, tudi ukazuje (figurativno) who pays the piper calls the tune
natakar, plačati, prosim! waiter, the bill, please!

plus [plü(s)] adverbe več; bolj; razen tega, nadalje, še; masculin največ, najvišje [plüs]; mathématiques (znak) plus (+)

au plus tard najkasneje
au plus tôt čim prej
(tout) au plus kvečjemu, največ
d'autant plus toliko bolj
bien plus še več
de plus vrhu tega
raison féminin de plus razlog več
de plus en plus bolj in bolj, vedno več, čim dalje bolj
en plus (de) (še) zraven, povrh
le plus največ
le plus vite possible čim hitreje
ne ... plus ne več
ne ... plus que le (še), samo
ni plus ni moins ne več ne manj
ni plus ni moins que natančno (toliko) kot
non plus tudi ne
ni moi non plus jaz tudi ne
on ne peut plus skrajno
pour plus de sécurité za večjo varnost
qui plus est kar je še več
qui plus qui moins eni več, drugi manj
tant et plus mnogo; zelo; večko treba, obilno
ne ... pas plus tôt ... que ... komaj ..., že ...
plus ou moins več ali manj
plus que cela (de) (familier) mnogo
il y a plus še več, stvar gre še naprej; pride še lepše
il ne manque plus que ça! (familier) samo še tega se manjka!
je fais tout ce qu'on me dit, sans plus! naredim vse, kar mi rečejo, več pa ne (pa nič več)!

pòčas prisl. v izrazu: čas počas od časa do časa, na vsake toliko: čas počas prinese muštiklu ustima

pohabljenec samostalnik
1. lahko izraža negativen odnos (oseba s telesno okvaro) ▸ nyomorékPred trgovinami taborijo berači in pohabljenci. ▸ Koldusok és nyomorékok táboroznak az üzletek előtt.

2. izraža negativen odnos (propadla, sprevržena oseba) ▸ nyomorék, roncsZdaj se vsa nemočna sprašujem: Od kod toliko razumskih, čustvenih in moralnih pohabljencev? ▸ Most erőtlenül kérdezem: Honnan ennyi értelmi, érzelmi és erkölcsi nyomorék?

poljski pridevnik
1. (o Poljski in Poljakih) ▸ lengyelV zgodbi spoznamo družino poljskega rodu, ki živi v predmestju Detroita. ▸ A történetben egy lengyel származású családdal találkozunk, akik Detroit külvárosában élnek.
Samo v Ameriki živi danes več kot deset milijonov prebivalcev poljskega rodu, prav toliko jih je še v številnih državah po vsem svetu. ▸ Ma csak Amerikában több mint tízmillió lengyel származású ember él, és ugyanennyien élnek még a világ számos országában.Povezane iztočnice: poljski zlot

2. (o jeziku) ▸ lengyel
Sama pa je v restavraciji naročila jagode, dobila pa borovnice, saj poljska beseda jagoda pomeni slovensko borovnico. ▸ Ő maga epret rendelt az étteremben, és áfonyát kapott, mivel a lengyel jagoda szó szlovénul áfonyát jelent.
Povezane iztočnice: poljski jezik

3. (o obdelovalni površini) ▸ szántóföldi, mezeiV poljskih poskusih na območju Gorenjske smo preverjali pridelke različnih sort ajde. ▸ A Gorenjska régióban végzett szántóföldi kísérletekben különböző hajdinafajták terméshozamát vizsgáltuk.Nežni zeleni travniki, poljsko cvetje in cvetoča narava so zdaj najlepše. ▸ A zöldellő rétek, a mezei virágok és a virágzó természet most a legszebb.Stanje poljske divjadi je marsikje že zaskrbljujoče, tako da so storili dodatne ukrepe za zaščito in varovanje zajcev in fazanov. ▸ A mezei vadak helyzete sok helyen már most is aggasztó, ezért a nyulak és a fácánok védelme és megőrzése érdekében további intézkedéseket hoztak.V poletnem času je gospodar stopil na polje, da razgleda, kako gredo poljska dela, nato pa je že ob treh zopet razrezal hlebce za malico pomočnikom. ▸ Nyáron a gazda kiment a földekre, hogy megnézze, hogyan halad a munka, majd három órakor már vágta a kenyereket a segédek uzsonnájához.

4. v fiziki (o električnem ali magnetnem polju) ▸ tér

pōno -ere, pf. stlat. po-sīvī (Pl.), klas. pŏ-suī, po-situm (iz *po-s(i)nō *po-znō (iz *po- [sorod. z ἀ-πό, prim. a, ab] in sinō)

I. z ohranjenim pomenom prepozicije

1.
a) postaviti (postavljati) za kom: post eos posuerat peditem Cu.
b) vznak (na hrbet) položiti, spustiti (spuščati), zlekniti (zlekovati): artus in litore V., corpus in ripā O., se toro O. (vznak leči), positus inter cervicalia minutissima Petr., Giton super pectus meum positus Petr.; pesn.: somno (dat.) (počivat) positae bestiae V., sic positum (sc. vitulum) in clauso linquunt V.
c) posaditi (posajati): positus in solio Cyri Cu. je sédel vznak na prestol, se je usedel na prestol, posito (rahlo (nazaj) posajen) magis rege quam effuso Cu.
d) položiti (polagati) na mrtvaški oder: toro componar positaeque det oscula frater O., positum corpus V.; evfem. shraniti (shranjevati) = pokopa(va)ti: corpus Lucr., Icti., aliquem patriā terrā V., ossa collecta in marmorea domo Tib., ossa collata in urnam auream in foro quod aedificavit sub columna posita sunt Eutr.
e) položiti (polagati), da(ja)ti komu v hrambo (varstvo): testamenti tabulas in aerario C., pecuniam apud tutorem Icti.
f) denar naložiti (nalagati): pecuniam in praedio Ci., nummos in faenore H.; metaf.: beneficium bene apud aliquem ponere Ci.
g) postaviti (postavljati) kje kot posvetilni (zaobljub(lje)ni) dar: Delphis tripodem N., loricas in fano Ci.
h) (za)staviti = za stavo da(ja)ti, v zastavo da(ja)ti kaj: anulum, pallium Pl., pocula V.; pesn.: caput periculo Pl. postaviti (postavljati) v nevarnost, izpostaviti (izpostavljati) nevarnosti, ogrožati.
i) nazaj (po)gladiti, urediti (urejati), (po)česati: capillos, comas O.; pren.: ancoras V. zadaj spustiti (spuščati) = v dno zasaditi (zasajati), na dno spustiti (spuščati); metaf. (z)gladiti, zagladiti (zaglajati), pomiriti (pomirjati): Notus tollere seu ponere volt freta H.; refl. o samih vetrovih: cum venti posuere (so se polegli) omnisque repente resedit flatus V.

2. odložiti (odlagati): librum Ci., tunicam Ci., velamina de corpore O., arma C., L., onus uteri O. (po)roditi, ova O. (z)nesti; metaf. položiti (polagati), odložiti (odlagati), pustiti (puščati), opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), znebi(va)ti se, izogniti (izogibati) se: vitia Ci., amores Ci., bellum S., curas L., metum O., ferocia corda V. srčne divjosti, vitam Ci. idr. pustiti življenje = izdihniti dušo, umreti, triumviri nomen T., in accusando aliquo tirocinium p. L. prestati (opraviti) preizkušnjo. —

II. pomen prepozicije je zbledel

1. da(ja)ti, položiti (polagati), (po)staviti; s samim abl. loci: simulacrum castris V.; z abl. in praep.: anulum in sede regiā Cu., epistulam in pulvino S., Diana posita (stoječa) in basi Ci., hasta posita pro aede Ci., ponere arma sub quercu V.; pesn. in z acc.: ponere stipitem in flammas O., omnia pone feros in ignes O.; pa tudi klas.: ponere ante oculos Ci., caput alicuius ante regis pedes Cu.; z adv.: hic verbenas ponite H., sellam iuxta ponere S., ponere pedem (vestigium) Ci., O., H. stopiti (stopati) kam, genu (genua) O., Cu. idr. spustiti se na koleno (kolena), poklekniti (poklekovati), scalas C. pristaviti (pristavljati), mensam H. postaviti (postavljati), edictum, libellos T. dati nabiti = razglasiti, izdati, signa posita (ki so stali) ad villas Ci.; pesn.: oscula in labellis Pr. pritisniti (pritiskati) na ustnice; metaf.: p. calculum izračunavati, (z)računati, preračuna(va)ti (gr. τὴν ψῆφον τιϑέναι): ut diligens ratiocinator calculo posito videt Col., ponatur calculus, adsint cum tabela pueri Iuv., cum imperio calculum ponere Plin. iun. poračunati, položiti račune. occ.
a) (po)saditi, nasaditi (nasajati), vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati), (za)sejati: ille nefasto te posuit die, arbos H., semina, vites in ordine V., vitem ordine Ambr.
b) posvetiti (posvečevati): posita (posvečene, posvetilne, zaobljub(lje)ne darove) tollere C. (prim. I. 1. g), hic ponite lucida funalia H. položite kot posvečene darove, aurea ponetur mali felicis imago O., serta, sectos capillos O.
c) v užitek na mizo postaviti, servirati, postreči s čim: pavonem H., merum in gemmā O., cum cibo venenum L.
d) kak vojaški oddelek kje postaviti (postavljati), namestiti (nameščati), nastaniti (nastanjati), stacionirati: ibi praesidium ponit C., duas (sc. legiones) in Turonis ad fines Carnutum posuit Hirt.; metaf. koga kam prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati): aliquem sub curru solis H., modo me Thebis, modo ponit Athenis H.

2. (po)staviti, (se)zidati, (z)graditi, narediti (narejati, delati), napraviti (napravljati): aras, templa V., statuam Ci., tropaeum N., opera in capite molis Cu., tabernaculum Ci., domum, urbem in montibus V., Tibur H., Byzantium posuere Graeci T., fundamenta ponere Ci. temelj(e) položiti (polagati), tako tudi prima favis fundamina V., nidum H. delati, plesti, sestavljati, graditi, skladati; poseb. kot voj. t.t. castra ponere tabor postaviti (postavljati), utaboriti se: L., S., N. idr., loco iniquo, in proximo colle C., ad amnem, sub radicibus montis Cu., in agro Faesulano Ci.; occ. (o umetnikih) postaviti (postavljati), upodobiti (upodabljati), (na)slikati: Orphea in medio posuit V., ponere aliquam marmoream H. iz marmorja, hic saxo, ille coloribus sollers nunc hominem ponere, nunc deum H., ponere qui totum nescit H. ne znati ustvariti (predstaviti, prikazati) celote.
b) postaviti (postavljati) = ustanoviti (ustanavljati), določiti (določevati), uvesti (uvajati), da(ja)ti: leges Ci., H., praemia Ci., Ph., nomen (nomina) alicui Ci. vzde(va)ti, nade(va)ti, da(ja)ti, Liber pater ritūs posuit T.
c) postaviti (postavljati), namestiti (nameščati) koga za kaj: aliquem super armamentarium Cu. nad orožarno = za orožarja, aliquem custodem in frumento publico Ci., custodem in hortis N., aliquem in bello principem N. postaviti na čelo, Numidis (dat.) imperatorem S., alicui custodem C. dati, erant positi, ut caperent eum Ci.
d) metaf. (pred)postaviti ((pred)postavljati) = trditi, domnevati, reči (praviti), da je kaj: duo genera ponunt, deorum alterum, alterum hominum Ci., in oratione posuit animum advertere debere Arcadas N., pono satis in eo fuisse ingenii Ci., recte posuit rem publicam gratias agere posse Ci., pro certo ponere L., non videtur pro certo esse ponendum (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. očitno se ne more vzeti (jemati) za gotovo, očitno se ne da priti na čisto, positum sit (z ACI) Ci. naj velja za dognano, (pred)postavimo (vzemimo, recimo), da … —

III. metaf.

1.
a) v mislih postaviti (postavljati): pone ante oculos laetitiam senatūs Ci., verba ante facta S., in eius potestate fortuna posita est Ci. je v njegovih rokah, rem in medio ponere Ci. povedati, na znanje dati, sporočiti, tantum in eā arte Ci. toliko staviti na … ; occ.: religionem in fide Cu. zasnovati (utemeljiti) na zvestobi, virtutem in patientia N. iskati, praesidium in fugā, omnem spem salutis in virtute, auxilium in celeritate C. upati na kaj, nadejati se česa (od česa), spem in lege Ci. up(anje) staviti za zakon, zaupati v zakon, zanašati se na zakon, spem positam habere in re C. upanje imeti osnovano na čem, upanje temeljiti na čem, ponere in spem (z ACI) upanje staviti na kaj, zanašati se na kaj; pass. positum esse in re ali in aliquo stati, temeljiti na čem ali kom, odvisen biti od koga ali česa: certamen positum in virtute C., in uno Mario spes imperii ponebatur Ci., in te positum est, ut … Ci.
b) v kak namen porabiti (porabljati), posvetiti (posvečati) čemu: totum diem in considerandā causā Ci., sumptum nusquam melius Ci., se totum in contemplandis rebus Ci., operam diligentiamque suam in petitione Ci.

2. v kako stanje, v kak položaj spraviti (spravljati): aliquem in culpā et suspicione Ci. koga okriviti in osumiti, aliquem in gratiā apud aliquem Ci. priljubiti, prikupiti koga komu, in illo fortunae gradu positus Cu. tako (o)srečen, eos in laude positos (slovite, sloveče, slavne) videmus Ci.

3. postaviti (postavljati), šteti med koga, imeti (šteti) za kaj: aliquem primum N., mortem in malis Ci., saltare in vitiis ponitur N., haec infamia ponuntur N. velja za … , utrosque in eodem genere praedatorum pono Ci., aliquid consolationis loco ponere Ci., plerique in parte tertiā Africam posuere S., haud in magno discrimine ponere L. ne imeti (šteti) za posebej važno, ne pripisovati posebnega pomena (posebne važnosti), in dubio ponere, utrum an … L. podvomiti, veteres inter ponetur honeste H.

4. našte(va)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): Plin., Suet. idr., hoc in oratione mea non pono Ci., cuius pauca exempla posui Ci., ponam in extremo, quid sentiam Ci., ut paulo ante posui Ci., hoc ipsum elegantius poni meliusque potuit Ci., cum in eis haec posuisset N., quam (sc. epistulam) ipsam melius est ponere, quam de ea plurimum dicere Vop., ponere vocabulum malā significatione Don. — Pt. pf. positus (pesn. postus) 3 v vseh pomenih tega glag., poleg tega pa še nix posita H. zapadli sneg, in positus pri krajevnih določilih = situs stoječ, ležeč: Roma in montibus posita Ci., Gallia sub septemtrionibus posita Ci., Delos in Aegeo mari posita Ci.

Opomba: Star. perf. posivi: Pl., posivimus: Pl., posiverunt: Ca., Ci., posiveris: Pl., Ca.; sinkop. pt. pf. postus: Lucr., Sil.

por za; skozi, čez, po; na, v; zaradi; s, z, s pomočjo; kar se tiče; v korist

lo ha recibido por mí dobil je to po mojem posredovanju
ganar el pan por sí mismo sam si služiti kruh
por consiguiente potemtakem, zatorej
eso le pasa por ligero tega je kriva njegova lahkomiselnost
por mí kar se mene tiče, zaradi mene
no lo hago por difícil ne delam tega, ker je (tako) težko
preguntar por algn vprašati za koga
por escrito pismeno
por dicha, por fortuna na srečo, k sreči
por fuerza s silo
por señas s kretnjami
hablar por lo bajo tiho govoriti
de por sí sam (od sebe); iz svoje volje
por París čez (via) Pariz
partir por (ali para) París odpotovati v Pariz
echar por el suelo na tla zagnati
de 10 por arriba nad deset, od deset naprej
andar por ahí potepati se
por agosto v avgustu, avgusta
(desde) por la mañana (od) davi, (od) danes zjutraj
por aquellos tiempos tisti čas, takrat
estoy por V. na uslugo sem Vam! na voljo sem Vam!
está loco por ella zateleban je vanjo
tengo por sin duda que... smatram za dognano, da ...
tres veces por día trikrat na dan
por dos po dva
dos por cinco dvakrat pet
el cinco por ciento 5%
por lo demás sicer
por lo que yo sé kolikor jaz vem
ir por leña iti po drva
¡vaya por él! pojdite ponj!
está por llegar takoj bo prišel
en lo por venir v bodoče, v prihodnje
la cuenta está (ali queda) por pagar račun še ni plačan
por decirlo así tako rekoč
no es por alabarme, pero... ne da bi se hotel hvaliti, toda ...
por cierto naravno, pač; sicer, zares
por lo demás sicer
por fin končno
por si acaso če slučajno, za vsak primer
por tanto zato, zaradi tega
por poco skoraj
¡sí, por cierto! da, gotovo!
por que (= porque) ker
(= para que) da bi
¿por qué no viene? zakaj ne pride?
sin qué ni por qué brez vzroka, meni nič tebi nič
por más (ali mucho) que grite naj še toliko vpije
por bueno que fuese naj bo še tako dober
por si no viene če slučajno ne pride

possible [pɔsibl] adjectif možen, mogoč; eventualen; masculin kar je možno, možnost

au possible kar se da, zelo
il est gentil au possible on je nadvse ljubezniv
le plus possible, autant que possible toliko, kot je (le) mogoče, kar največ
le moins de fautes possible kar najmanj napak
dans la mesure du possible v mejah možnosti
le mieux possible kar najbolje
le plus souvent possible kar najčešče
fe plus tôt possible, aussitôt possible čimprej, čimbrž
le plus vite possible kar se da hitro, kar najhitreje
c'est très possible to je zelo mogoče, zelo verjetno
pas possible! ni mogoče!
je ferai (tout) mon possible storil bom, kar bo le mogoče, kar bo le v mojih močeh
rendre possible omogočiti
(familier) possible que ... možno (je), da ...

praegūstātor -ōris, m (praegūstāre) (pred)pokuš(ev)alec, (pred)okuš(ev)alec, ki je pred velikašem pokusil hrano in pijačo, ki so jo prinesli na mizo (na rimskem dvoru jih je bilo toliko, da so imeli lasten kolegij pod vodstvom prokuratorja): quidam tradunt epulanti in arce cum sacerdotibus per Halotum spadonem praegustatorem Suet.; pren.: libidinum tuarum Ci., in omnibus nuptiis praegustator (sc. castitatis nuptarum) Lact.

prav³

1. (ravno) gerade, ausgerechnet (prav on ausgerechnet er)

2. (isto) eben- (od tam ebendaher, tja ebendahin, tedaj ebendann, zato ebendarum, ebendeshalb, ebendeswegen, tam ebendort, toliko [ebensoviel] ebenso viel)

3.
prav ta/ta/to ebender/ebendie/ebendas, ebendieser/ebendiese/ebendieses
prav isti ebenderselbe
prav tisti ebenjener
prav tak ebensolcher

4.
prav tako (enako) ebenso, (tudi) ebenfalls, (z istim uspehom) [ebensogut] ebenso gut, [ebensowohl] ebenso wohl, ebenso …
(daleč [ebensoweit] ebenso weit, dolgo [ebensolang] ebenso lang/[ebensolange] ebenso lange, malo [ebensowenig] ebenso wenig, mnogo [ebensoviel] ebenso viel, pogosto [ebensohäufig] ebenso häufig, [ebensooft] ebenso oft, rad [ebensogern] ebenso gern)

5. (naravnost) geradezu

6. (posebej) eigens (za für)

pravíca justice ženski spol , droit moški spol ; (posebna) privilège moški spol ; (upravičenost) raison ženski spol , faculté ženski spol , bénéfice moški spol

pravica do azila droit d'asile
pravica do najdenine droit de trouvaille
pravica močnejšega raison (ali droit, loi ženski spol) du plus fort
pravica obstoja raison d'être
pravica do olajševalnih okoliščin bénéfice des circonstances atténuantes
pravica do pomilostitve droit de grâce
pravica do ponatisa droit de reproduction
pravica do pritožbe droit de plainte
pravica do priziva, do pritožbe droit de recours
pravica revnih bénéfice du pauvre
pravica do samoodločbe droit à l'autodétermination
pravica do stavkanja droit de grève
avtorska pravica droit d'auteur
človekove pravice droits moški spol množine de l'homme
dedna pravica hérédité ženski spol, droit successoral (ali héréditaire)
pravica prve noči cuissage moški spol
domovinska pravica droit de domicile (ali de cité)
državljanske pravice droits civiques (ali du citoyen)
glasovalna pravica droit de vote (ali de suffrage)
lastninska pravica droit de propriété
posebna pravica prérogative ženski spol, privilège moški spol
posestna pravica (pravno) possessoire moški spol
prednostna pravica préséance ženski spol
vladarske pravice in privilegiji régale ženski spol
volivna pravica droit électoral, droit de suffrage
zakonite pravice droits moški spol množine légitimes
pravica združevanja droit d'association
prenos pravic subrogation ženski spol
zastarljivost pravic prescriptibilité des droits
po pravici avec raison, à juste titre, justement
po pravici govoriti dire la vérité
s pravico avec raison
s kakšno pravico? de quel droit?, à quel titre?, en vertu de quoi?
s polno pravico de (plein) droit, à bon droit
s toliko večjo pravico à plus forte raison
z vso pravico à juste raison, par droit et raison
dati komu pravico autoriser quelqu'un à, conférer (ali donner) le droit à quelqu'un
deliti pravico rendre la justice
imeti pravico na svoji strani avoir la justice de son côté
odvzeti komu njegove pravice priver quelqu'un de ses droits
poseči v pravice kake osebe empiéter sur les droits de quelqu'un, familiarno, figurativno chasser sur les terres d'autrui
uporabiti pravico user de son droit
uveljaviti svoje pravice faire valoir ses droits sur quelque chose
zahtevati svojo pravico revendiquer ses droits, demander justice
vse pravice pridržane tous droits réservés

precej

1. ziemlich, recht (velik, močan, zadolžen ziemlich/recht groß, stark, verschuldet); (kolikor toliko) einigermaßen

2. precej česa - ljudi, poslušalcev: etliche, viele (etliche Leute, viele Leute, etliche Zuhörer, viele Zuhörer); moke, kruha, denarja: viel (viel Mehl, viel Brot, viel Geld)

predujem samostalnik
1. (vnaprejšnje plačilo) ▸ előlegPlačilni pogoji: 50% predujem, ostalo ob prevzemu sadik. ▸ Fizetési feltételek: 50 százalék előleg, a többi a palánták átvételekor.
Sklenila sta pogodbo, ona pa je dobila predujem za svoj drugi roman. ▸ Megkötötték a szerződést, ő pedig előleget kapott a második regényére.

2. (v sodnih in upravnih postopkih) ▸ előlegUpnik lahko plača predujem za kritje izvršilnih stroškov najkasneje do izdaje sklepa o ustavitvi izvršbe. ▸ A hitelező legkésőbb a végrehajtást felfüggesztő végzés kiadásáig előleget fizethet a végrehajtási költségek fedezésére.

3. pravo (del kupnine) ▸ foglaló
V Ljubljano je prišel le toliko, da je podpisal predpogodbo za nakup drugega stanovanja in izplačal predujem. ▸ Csak azért jött Ljubljanába, hogy aláírja a másik lakás adásvételi előszerződését és kifizesse a foglalót.

prej

1. früher, (poprej) vormals, vorher, zuvor, (pred tem) davor
prej omenjeni vorerwähnt
dan prej tags zuvor/davor
že zdavnaj/veliko prej lange vorher
že od prej von früher her
vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein

2.
prej kot X eher als X (bil sem tam prej kot on ich war da eher als er, prej bi rekel, da ich würde eher sagen, [daß] dass, ne velik, prej majhen nicht groß, eher klein)

3.
čim prej, tem … je früher, desto/umso
pridi ipd. čim prej möglichst bald, möglichst schnell, frühestensmöglich
| ➞ → čimprej

4. (najprej) zuerst, erst

5.
prej ko (preden) ehe, eher
(čimprej) je früher

6.
prej kot früher als
ne prej kot frühestens, ehestens
nikakor ne prej kot allerfrühestens
vse (drugo) prej kot nichts weniger als, alles andere als

7.
prej ali slej früher oder später, über kurz oder lang
slej ko prej nach wie vor

8.
kot še nikoli prej/bolj kot (sploh) kdaj prej mehr denn je

préj sooner, earlier; before, beforehand, previously; formerly, prior to; rather

préj ali slej sooner or later, some time or other
malo préj a while ago
čim préj tem bolje the sooner the better
čim préj as soon as possible, at your earliest convenience
préj kot ne as likely as not
vse préj kot anything but
dan préj the day before, on the preceding day
préj navedeni aforementioned, aforesaid
X.Y., préj Z.U. X.Y., formerly Z.U.
préj sovražnik kot prijatelj rather an enemy than a friend
toliko préj all the sooner
on je vse préj kot bogat he is anything but rich
moj položaj je vse préj kot siguren my position is anything but a safe one
préj kot odideš before your departure
ne da bi nas préj obvestil(i) without giving us any previous notice
nismo pisali préj, ker nismo vedeli vašega naslova we did not write before, not knowing your address
jaz bi préj (= rajši) (šel) kot... I would rather (ali I would sooner, I prefer to) (go) than...

préj avant, auparavant, plus tôt; précédemment, antérieurement

prej ko avant que
prej ko mogoče le plus tôt possible
prej ko slej tôt ou tard
čim prej au (ali le) plus tôt
čim prej, tem bolje le plus tôt sera le mieux
en dan prej un jour plus tôt
malo prej un peu plus tôt
mesec dni prej un mois auparavant
ne prej kot ob treh pas avant trois heures, pas plus tôt qu'à trois heures
vse prej kot à beaucoup près
toliko prej à plus forte raison
to delo je prej izšlo kot ono cet ouvrage est antérieur à l'autre