Franja

culminant, e [külminɑ̃, t] adjectif vrhunski

point masculin culminant (astronomie) kulminacijska, najvišja točka nebesnega telesa; figuré vrhunec, vrh
point culminant de la crise vrhunec krize

črn (-a, -o)

1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
(nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
črni petek der schwarze Freitag
(obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
(mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
črna ovca das schwarze Schaf
igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
črna nehvaležnost schnöder Undank
(zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
črna borza der Schwarzhandel
črni trg schwarzer Markt
črna lista die schwarze Liste
črna magija die schwarze Kunst
črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

5. hrana, pijača:
črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
črno vino ➞ → vino
črni poper schwarzer Pfeffer
črna kava der Mokka
piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

6. (črnokožen) schwarz
figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
črna celina der schwarze Erdteil

7. od udarcev: blau
pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

8.
tehnika črni lot das Schwartzlot
tehnika črni premog die Steinkohle
črni smodnik das Schwarzpulver
tehnika črna lužina die Schwarzlauge
tehnika črna pločevina das Schwarzblech
črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
lovstvo črna divjad das Schwarzwild
lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
medicina črno blato der Blutstuhl
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
medicina črne koze Pocken množina
črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
zgodovina črna vojska der Landsturm
zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
politika črni množina die Schwarzen množina
voliti črne schwarz wählen
|
zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast

datum množina data [déitəm, déitə] samostalnik
navedeno dejstvo, podatek; predpostavka

to go upon data opirati se na podatke
datum line osnova, osnovnica
datum plane osnovna ravnina
datum point osnovna točka

défaut [defo] masculin napaka, hiba; pomanjkljivost; (po)manjkanje, nedostatek; juridique izostanek, odsotnost

défaut de vitamines, d'organisation, de main-d'œuvre pomanjkanje vitaminov, organizacije, delovne sile
à défaut de zaradi nedostatka, zaradi pomanjkanja
à défaut de vin, on boit de l'eau ker ni vina, pijemo vodo
par défaut (juridique) v odsotnosti
jugement masculin par défaut sodba v odsotnosti
sans défaut(s) brezhiben
ma mémoire est en défaut spomin me zapušča
c'est là son moindre défaut to je njegova najmanjša napaka
défaut de la cuirasse (figuré) šibka točka, ranljivo mesto
défaut de fabrication tovarniška napaka
je cherche un appartement ou, à défaut, un studio iščem stanovanje ali, če tega ni, garsonjero
être en défaut izgubiti sled (lovski pes), figuré napraviti napako, pogrešek, biti na nepravi poti, ne izpolniti svojih obveznosti
faire défaut manjkati, izostati, juridique biti odsoten
le temps me fait défaut pour (+ infinitif) manjka mi časa, da bi ...
mettre en défaut varati; spraviti na napačno sled (pse)
se mettre en défaut napraviti napako
prendre en défaut napačno pojmovati, razlagati
(sur)prendre, trouver quelqu'un en défaut koga zasačiti, zalotiti
juger, condanmer quelqu'un par défaut koga v odsotnosti soditi, obsoditi

delicado nežen; tenek, vitek, bolehen; lep, ljubek; ščegetljiv, razdražljiv; obziren, tenkovesten; bistroumen

delicado de salud bolehen
manjar delicado posladek, poslastica, delikatesa, okusna jed
punto delicado kočljiva točka
ponerse delicado (rahlo) zboleti, postati bolehen

délicat, e [delika, t] adjectif (jed) okusen, slasten, izvrsten; lep, eleganten, dražesten; rahločuten, nežen; mehek; kočljiv; zahteven, izbirčen; težaven, neprijeten, mučen; (spanje, zdravje) rahel, slaboten; občutljiv; takten, obziren; vesten

affaire féminin délicate kočljiva zadeva
conscience féminin délicate tankočutna vest
fleur féminin délicate nežna, občutljiva cvetlica
geste masculin délicat vljudna, pozorna gesta
mets masculin délicat slastna jed
point délicat masculin občutljiva točka
santé féminin délicate rahlo zdravje
faire le délicat biti izbirčen

delíti to divide (tudi matematika); to part, to form a barrier between; to share (s kom with someone); (ločiti) to separate; (razdeliti) to distribute

delíti v to divide in, into
delíti med to divide between, among
delíti od to divide from
Sena deli Pariz na dva dela the Seine cuts Paris into two parts
delíti delo to share out the work
Ren deli Francijo od Nemčije the Rhine divides France from Germany
delíti si stroške to share the costs
oni bi morali z nami delíti stroške they ought to share with us in the expenses
delil sem z vami nevarnosti I have shared your dangers
on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha he would share his last crust
enako (si) delíti (dobiti enake deleže) to share alike, to share and share alike
zdaj nas le še ta točka deli there is now but that one point that keeps us apart
»deli in vladaj!« "divide and rule"
delíti s kom stanovanje, kabino ipd. to double up

départ [depar] masculin odhod; odlet; start; marine odplutje; commerce odvoz; ločitev; figuré odpust; figuré začetek, otvoritev

au départ (figuré) v, ob začetku, spočetka
à son départ pri svojem odhodu
départ usine (commerce) odvoz iz tovarne
départ arrêté, lancé, de nuit stoječi, leteči, nočni start
départ prématuré prezgoden vžig
départ autorisé! start prost!
aérodrome masculin de départ startno letališče
courrier masculin de départ izhodna pošta
date féminin de départ (marine) datum odplutja
faux départ départ manqué napačen start
heure féminin de départ ura, čas odhoda
ligne féminin de départ startna črta
liste féminin des départs seznam odhodov (potnikov)
point masculin de départ izhodiščna točka
préparatifs masculin pluriel de départ priprave za odhod
signal masculin de départ znak za odhod, za start
tableau masculin des départs et des arrivées tabela odhodov in prihodov (na postaji)
annoncer son départ (à la police) javiti svoj odhod (policiji)
donner le départ spustiti s starta, pustiti startati (l'avion letalo)
être sur le départ biti pripravljen za odhod, biti tik pred odhodom
exiger le départ d'un employé zahtevati odpust, odhod uslužbenca
faire le départ entre deux choses ločiti, razlikovati dve stvari
fixer son départ določiti svoj odhod
prendre le départ startati
prendre un mauvais départ slabo se začeti

dispute² [dispjú:t] samostalnik
pretresanje, razprava; prerekanje, pričkanje, prepir, spor

beyond (ali past, without) dispute nesporen
matter in dispute sporna točka

dnevni red moški spol die Tagesordnung, die Geschäftsordnung
točka dnevnega reda der Tagesordnungspunkt
biti na dnevnem redu an der Tagesordnung stehen, figurativno zur Frage stehen, zur Debatte stehen
dati na dnevni red in die Tagesordnung aufnehmen, figurativno zur Debatte stellen, aufs Tapet bringen, auf den Tisch bringen
figurativno priti na dnevni red aufs Tapet kommen, zur Sprache kommen
preiti k dnevnemu redu zur Tagesordnung übergehen

dobr|o² [ô] srednji spol (-ega …)

1. das Gute (Gutes); Gut
dobro in zlo Gut und Böse
dobro in hudo Gut und Übel

2. knjigovodsko:
v dobro das Haben
knjižiti v dobro gutschreiben
imeti v dobrem guthaben (tudi figurativno)
figurativno šteti v dobro komu kaj (jemandem etwas) hoch anrechnen, zugute halten
točka v dobro der Pluspunkt

dotikálen de contact, tangent, tangentiel

dotikalna ploskev surface ženski spol de contact
dotikalna točka point moški spol de contact, matematika de tangence, figurativno point commun

dresurn|i (-a, -o) Dressur- (konj das Dressurpferd, arena das Dressurviereck, drža die Dressurhaltung, ovratnica das Dressurhalsband, točka die Dressurnummer, der Dressurakt, tekmovanje die Dressurprüfung, jahanje das Dressurreiten, sedlo der Dressursattel)

duck¹ [dʌk] samostalnik
zoologija raca; amfibijsko vozilo
pogovorno srček, ljubček; očarljiva oseba
ameriško, vojska našiv; bankrotnik, dolžnik; invalid
pogovorno nič, ničla (kriket)

a lame duck dolžnik; invalid
like a duck in a thunderstorm potrt, otožen; zgubljen
to play (ali make) ducks and drakes metati žabice (na vodni gladini); zapravljati
to make a duck ne zadeti nobene točke (v kriketu)
like water off a duck's back brez učinka, kot bob ob steno
pogovorno a duck of a očarljiv
(to take to s.th.) like a duck to water (lotiti se česa) z veseljem, brez obotavljanja
a fine day for young ducks deževno vreme
duck's egg šport nič, nobena točka (kriket)

dvojn|i [ó] (-a, -o) zweifach, doppelt; Doppel- (agent der Doppelagent, grob das Doppelgrab, kontakt der Doppelkontakt, konzonant der Doppelkonsonant, korak der Doppelschritt, živalstvo, zoologija krempeljc die Doppelklaue, križ das Doppelkreuz, glasba lok der Doppelstrich, naslov der Doppeltitel, glasba nižaj das Doppel-b, ovinek die Doppelkurve, pok der Doppelknall, šport prvak der Doppelmeister, letalstvo rep das Doppelleitwerk, salto das Doppelsalto, sedež der Doppelsessel, šah das Doppelschach, šiv die Doppelnaht, trup der Doppelrumpf, umivalnik das Doppelwaschbecken, umor der Doppelmord, uspeh der Doppelerfolg, glasba višaj das Doppelkreuz, vokal der Doppelvokal, zaslužek der Doppelverdienst, šport zmagovalec der Doppelsieger, zvezek der Doppelband, glasba celinka die Doppelganze, črka der Doppelbuchstabe, izmena die Doppelschicht, kapela die Doppelkapelle, železnica kretnica die Doppelweiche, kemija molekula das Doppelmolekül, morala die Doppelmoral, narava die Doppelnatur, obremenitev die Doppelbelastung, osvetlitev die Doppelbelichtung, pika der Doppelpunkt, šport podaja der [Doppelpaß] Doppelpass, poroka die Doppelhochzeit, poteza der Doppelzug, sekira die Doppelaxt, slika das Doppelbild, strategija die Doppelstrategie, številka die Doppelnummer, točka der Doppelpunkt, vijačnica die Doppelwendel, vrata die Doppeltür, das Doppeltor, vtičnica die Doppelsteckdose, šport zmaga der Doppelsieg, zvezda der Doppelstern, klešče die Doppelzange, dno der Doppelboden, ime der Doppelname, obdavčenje die Doppelbesteuerung, okno das Doppelfenster, prekrivanje/pokritje die Doppeldeckung, vprašanje die Doppelfrage, zavarovanje die Doppelversicherung, veslo das Doppelpaddel)
glasba dvojni šalmej der Diaulos
dvojna luč das Zwielicht
dvojna točka matematika der Doppelpunkt
dvojna vez kemija die Doppelbindung
dvojne soli kemija Doppelsalze množina
dvojna plast elektrika die Doppelschicht
dvojni lom fizika die Doppelbrechung
z dvojnim dnom doppelbödig
z dvojnimi vrati doppeltürig, zweitürig
z dvojno steno doppelwandig
igrati dvojno igro figurativno ein doppeltes Spiel spielen/treiben, eine doppelte Rolle spielen
dvojno videti doppelt sehen
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen

ekvivalent|en [é] (-na, -no) äquivalent, gleichwertig; Äquivalent- (oblika die Äquivalentform)
ekvivalentna masa kemija die Äquivalentmasse
ekvivalentna točka kemija der Äquivalenzpunkt

endroit [ɑ̃drwa] masculin mesto, prostor, kraj; lice, prava stran (d'une étoffe blaga); prisojna stran (doline)

à l'endroit de z ozirom na, do
il a mal agi à mon endroit grdó je ravnal z menoj
par endroits mestoma
endroit faible senčna, slaba stran
endroit perdu zakoten kraj
endroit sensible občutljivo mesto, občutljiva točka
bel endroit svetla stran
le petit endroit (familier) toaletni prostor, stranišče
les gens de l'endroit domačini
être bien de son endroit (figuré) biti pravi malomeščan
frapper au bon endroit pravo zadeti
se montrer par son mauvais endroit pokazati se s svoje slabe strani
rire au bon endroit smejati se v pravem trenutku
tourner à l'endroit obrniti na pravo stran (oblačilo)
ne voir que l'endroit du décor videti le zunanji videz

evakuacíjski

evakuacíjska točka vojska casualty clearing station

fiks|en (-na, -no)

1. fix, fest, feststehend; tehnika (pritrjen, nepremakljiv) festeingebaut, stationär, ortsfest; (nerazstavljiv) unlösbar; Fix-, Fest-
fiksna točka matematika der Fixpunkt
fiksna cena der Festpreis, fester Preis
tehnika fiksna jermenica die Festscheibe
fiksna mezda der Festlohn
fiksna ponudba das Festangebot
fiksna vrednost der Festwert
fiksni kapital fixes Kapital
fiksni posel das Fixgeschäft
fiksni stroški množina fixe Kosten, Fixkosten
s fiksnimi obrestmi festverzinslich

2. medicina Zwangs- (ideja die Zwangsidee, predstava die Zwangsvorstellung)

four¹ [f:ɔ] štetje pridevnik
štiri

to be four biti štiri leta star
botanika four o'clock Mirabilis jalapa
within the four seas v Veliki Britaniji
arhaično to the four winds v vse smeri
four corners of (the) earth najoddaljenejša točka sveta