Franja

of-fendō -ere -fendī -fēnsum (ob in *fendere; prim. de-fendō)

I. intr.

1. trčiti (trkati), zade(va)ti ob kaj: dens offendit solido (dat.) H. zadeva ob kaj trdega, grize v trdo, qui in tantis tenebris nihil offendat Ci.

2. metaf.
a) z zadetjem ob kaj (u)trpeti (imeti) škodo, poškodovati se (v vojni), biti poražen, doživeti (doživljati) nezgodo, ponesrečiti se: Ph., naves in redeundo offenderunt C., in quibus (sc. aquis) offendit naufraga puppis O., quoties culpā ducis … in exercitu esset offensum C. je kaj spodletelo, viri fortes in periculo offendunt Ci., Atilius offendit primo accessu ad Africam L. je imel nesrečo, apud iudices offendisti Ci. = bil si obsojen, tako tudi: cum multi viri fortes offenderint Ci.
b) zade(va)ti ob kaj (npr. ob kak zakon), (pre)kršiti kaj, (pregrešiti se) grešiti, zakriviti kaj, narediti (delati) napako, (z)motiti se, ne(je)voljo vzbuditi (vzbujati): L., in eo … offenderat, quod … N., in quo ipsi offendissent Ci., cum intellegeret se apud ipsam plebem offendisse de aerario Ci. ep.
c) spotakniti (spotikati) se ob koga, kaj, razhuditi (hudovati) se nad kom (čim), nezadovoljen biti s kom (čim), imeti komu kaj (po)očitati: Gell., si Caesarem probatis, in me offenditis C., si in me aliquid offendistis, cur non in meo capite luitur? C.; pass. brezos.: in eis offenditur Ci.
d) pohujšljiv, spotikljiv, neprimeren, nespodoben, nevšečen biti, v oči bosti, v oči biti, pozornost vzbuditi (vzbujati): Q., cum consulare nomen offenderet L., ne quid ipse offendam Ci. —

II. trans.

1. trčiti s čim ob kaj, udariti (se), zadeti (se) s čim ob (v) kaj, z zadetjem ob kaj poškodovati se, poškodovati si kak telesni del: Auct. b. Hisp., Col., Plin., Mart., Lucr. idr., pedem offendere Val. Max. ali pedem suum ad lapidem o. Vulg. udariti z nogo (ob kamen), pes offensus O. noga, s katero se je kdo udaril, o. aliquem pede Pl. zadeti koga z nogo, o. caput ad fornicem Q. udariti z glavo ob obok, capite graviter offenso L. s hudo poškodbo glave, offenso sento praebuit sonum L. ob katerega je zadel, o. lapidem Ap. ob kamen, latus Ci. poškodovati si stran (telesa), vocis offensa imago V. odbiti jek, odmev; potem sploh kak telesni del ali telo težiti, trapiti, mučiti, trpinčiti, nadlegovati, nadležen (v nadlego) mu biti: colorum claritas aciem oculorum offendit Plin., polypodion offendit stomachum Plin., corpus offensum est Cels. je oslabelo, bolno.

2. metaf.
a) zade(va)ti, naleteti (naletavati) na koga, nameriti na koga (kaj), sreč(ev)ati, naj(deva)ti koga (kaj): cum aliquem offensum forte fortunā videret N. na katerega se je bil nameril; z dvojnim acc.: Pl., omnes imparatos N., templum nondum perfectum offenderant Ci.; z adv. določilom: cum ad villam venisset et omnia aliter offendisset ac iusserat Ci.
b) žaliti, razžaliti, užaliti, prizade(va)ti, omrazíti (omráziti): O., Iust., Sen. ph., sermones … tuam existimationem … non offendunt Ci. ep., Pompeium non offendit N., ita vixit, ut offenderet sciens neminem Ci., honestius putabat offendere quam odisse T., eos splendor offendit Ci., id, quod offendit Etruscos L., o. animum alicuius Ci., offendit ea res Etruriae populorum animos non maiore odio regni quam ipsius regis L. to je razžalilo narode Etrurije, ker so sovražili kralja samega prav tako kot kraljestvo; toda offendere animum in aliquo Ci. zameriti komu; med. offendi = za zlo vzeti (jemati), zameriti (zamerjati) kaj, čemeriti se, postati (biti) čemeren, vzne(je)voljiti se nad čim: non ego paucis offendar maculis H., offendi fidis medicis H.; z ACI: ut non offendar surripi (sc. ista munera) Ph., offendebatur (ni trpel) componi aliquid de se Suet. — Od tod adj. pt. pf. offēnsus 3

1. razžaljen, užaljen, nevoljen, (vz)nejevoljen, razkačen, razsrjen: O., propter eas res fuerant tibi offensi Ci., offensā in eum militum voluntate N. vojaki so kazali svoj srd nad njim, offensus crudelitate Iust., nullis tamen offensior (po nekaterih izdajah infensior) quam vernaculis Suet.

2. spotikljiv, neprimeren, nespodoben, zoprn, mrzek: forma semel offensa H., o. argumentum Ci., civibus (dat.) suspectus tam graviter atque offensus Ci., populo nos offensi invisique fuimus Ci.; subst. offēnsum -ī, n spotika, pregrešek, prekršek, napaka: offensum est, quod eorum, qui audiunt, voluntatem laedit Ci.

ogrevaln|i (-a, -o) Heiz- (element das Heizelement, moč die Heizkraft, naprava die Heizeinrichtung, zanka der Heizkreis, sredstvo das Heizmittel, telo der Heizkörper)

ojekleníti (metalurgija) aciérer, aciériser; tremper

ojekleniti koga endurcir quelqu'un (au froid, etc.)
ojekleniti telo endurcir le corps
ojekleniti zdravje fortifier la santé
ojekleniti voljo tremper la volonté
ojekleniti v borbi aguerrir

oktaeder samostalnik
geometrija (geometrijsko telo) ▸ oktaéder
Povezane iztočnice: pravilni oktaeder

olepotíčiti (se) (s')embellir, (se) décorer, se parer

olepotičiti obraz, telo embellir (ali décorer) son visage, son corps
olepotičiti se za ples s'embellir (ali se parer) pour le bal

opaque [ɔpak] adjectif neprosojen

vitre masculin opaque motno steklo
corps masculin opaque aux rayons X. za rentgenske žarke neprehodno telo

paralelepiped samostalnik
geometrija (geometrijsko telo) ▸ paralelepipedon

paralizirati glagol
1. (ohromiti) ▸ megbénít, paralizálPo upokojitvi je začel bolehati za vnetjem živcev v nogah, kar ga je kmalu povsem paraliziralo. ▸ Nyugdíjbavonulás után lábideggyulladásban kezdett szenvedni, ami hamarosan teljesen megbénította.
Strup se iz votlega zobčka vbrizga v telo žrtve in jo v trenutku paralizira. ▸ A méreg az üreges fogacskából az áldozat testébe lövell, és egy pillanat alatt megbénítja.

2. (ustaviti; onemogočati) ▸ bénítTrčenje osebnega in dostavnega avtomobila je skoraj paraliziralo promet po tej obremenjeni prometnici. ▸ Egy személyautó és egy furgon ütközése majdnem lebénította a forgalmat ezen a forgalmas útvonalon.
Številni telefonski klici so dobesedno paralizirali telefonsko omrežje. ▸ A sok telefonhívás szó szerint lebénította a telefonhálózatot.

penetrābilis -e (penetrāre)

1. prediren: corpus nullo p. telo O., sapiens nulli (sc. telo) est penetrabilis Sen. ph., profunda altitudo nullis inquirentium spatiis penetrabilis T., terra cavernis quibusdam fistulisque ita penetrabilis, ut … Iust.

2. act. predirajoč, prodoren, preletavajoč, prešinjajoč: telum V., fulmen O., frigus V., tepor Sen. ph., misericordia Gell. prevzemajoče, quia (sc. vinum) tanto penetrabilius efficitur, quanto … Macr., sermo dei est penetrabilior omni gladio ancipiti Vulg.,

per-cōlō¹ -āre -āvī -ātum (per in cōlāre)

1. precediti (precejati): Ca., Col., Plin., Cels.

2. metaf. pustiti (puščati) čemu mezeti (cureti, curljati, teči, iti) skozi kaj (npr. skozi telo), v pass. mezeti, cureti, curljati, teči, iti skozi kaj: percolare cibos et potiones Sen. ph., humor per terras percolatur Lucr., nives liquatae per terrae venas percolantur Vitr., umor autem omnis per illam teneritudinem percolatur Lact.

per-errō -āre -āvī -ātum (per in errāre) prebloditi, pohajati, potepati se, potikati se kod, kje, obiti, obhoditi (obhajati), prehoditi (prehajati), oblaziti: forum H., freta classe O., totum Latium L., omnem circuitum V., orbem Col., reges Sen. ph.; pass.: arva pererrantur O., pererrato ponto V. potem ko boš preblodil (preplul) morje; metaf.: aliquem totum luminibus V. meriti, ogledovati, venenum totam pererrat V. strup pronica skozi celo njeno telo, strup prodira po celem njenem telesu, hedera ramos pererrat Plin. iun. se vije okrog, opleta, Nilus pererrat Aegyptum Mel. se vije skozi Egipt, teče skozi Egipt, omnes istos … pererra Sen. ph. oglej si (v duhu).

per-imō (per-emō) -ere -ēmī -ēmptum (per in emere) „docela odvzeti“

1. uničiti (uničevati), (po)biti (pobijati), razde(ja)ti, pogubiti (pogubljati), razde(ja)ti, (po)rušiti, (raz)trgati, (iz)ru(va)ti: sensum, simulacra Ci., perimit ac delet Ci., Troia perempta V., corpus pallore et macie peremptum L. propadlo telo, pestis (= sagitta) perimens corpus L., luna perempta est Ci. poet. je potemnela, je izginila.

2. usmrtiti (usmrčevati), (u)moriti, ubi(ja)ti, pobi(ja)ti: Ci., O., T., Mart., Val. Max., Aug. idr., teneros volucres matremque Ci., ipsum comitesque peremi O., Pallante perempto V., una caede tot p. V., referebatur de libertis Afrani Dextri consulis, incertum sua an suorum manu, scelere an conceptum ex equo abortu Plin., aliquem inopiā ac tabe longā T., non enim iudicio domini, sed scelere perimuntur Plin. iun., obsequio perempti Plin. iun., bestiam ancipiti novaculā Ap., iaculis plurimas feras Amm.

3. metaf. preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), (s)kaziti, narediti (delati) skazo, (z)motiti: reditum, consilium Ci., si ludi ab laetitia ad metum traducti, si non intermissi sed perempti atque sublati sunt Ci., si causam publicam mea mors interemisset Ci., sententiam Plin.

Opomba: Soobl. peremō: Ca. ap. Fest., Ap., Plin.

plužn|i (-a, -o) agronomija in vrtnarstvo, tehnika Pflug- (kolca der Pflugkarren, črtalo das Pflugmesser, der Pflugkolter, telo der Pflugkörper, šport zavoj der Pflugbogen, pomorstvo sidro der Pflugscharanker)
plužna deska das Abstreichblech

podplútba medicina ecchymose ženski spol, familiarno bleu moški spol

imeti podplutbe pod očmi avoir les yeux cernés
s podplutbami pokrito telo corps moški spol couvert de meurtrissures (ali familiarno de bleus)

prae-fringō -ere -frēgī -frāctum (prae in frangere) spredaj (od)lomiti, spredaj zlomiti, spredaj razlomiti, prebiti: Cels., Col. idr., pugno brachium Pl., ne caulis praefringatur Ca., praefracta strigilis Luc. ap. Gell., praefracta ligna Lucr., arbores Sen. ph., praefracto rostro (sc. navis) C., praefringere hastas L., cornu galeae L., pinum praefractum misit in hostes O., primam aciem telo Iust. — Od tod adj. pt. pf. prae-frāctus 3, adv. -ē spredaj odlomljen; metaf.

1. (v slogu) odsekan, oster, robat: Thucydides praefractior Ci.

2. (glede na značaj) neupogljiv, brezobziren, oster, strog, trd, osoren: Aristo Chius praefractus, ferreus Ci. ap. Non., nimis mihi praefracte videbatur aerarium vectigaliaque defendere Ci., praefractius perseverantiae exemplum Val. Max., Charondae praefractior et abscisior iustitia Val. Max., propter bella civilia dissolutam disciplinam militarem praefractius et rigidius astringere Val. Max.

pravilni oktaeder stalna zveza
geometrija (geometrijsko telo) ▸ szabályos oktaéder

predstavnišk|i (-a, -o) repräsentativ (demokracija repräsentative Demokratie)
predstavniški dom das Repräsentantenhaus
predstavniški sistem das Repräsentativsystem
predstavniško telo die Volksvertretung

premikajóč mobile, remuant

premikajoč se se mouvant
premikajoče se telo mobile moški spol

prerešetáti (-ám) | prerešetávati (-am) perf., imperf.

1. agr. setacciare

2. pren. vagliare, valutare, ponderare

3. pren. crivellare:
prerešetati s kroglami telo crivellare il corpo di pallottole

4. pren.
prerešetati kosti rompere le ossa, le costole; bastonare di santa ragione

5. pren. perquisire, rovistare, frugare (la casa, l'alloggio)

prō-cūrō -āre -āvī -ātum (prō in cūrāre)

1. (po)skrbeti za kaj, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), upravljati, negovati, gojiti: H., Sil., Ap., Gell., sacra N., sacrificia publica C., se Pl. ali corpus V., rem Ci. streči si, (u)streči telesu, (po)skrbeti za telo, arbores Ca., semina, plantas Pall.; z dat. skrb imeti za koga, kaj, skrbeti za koga, kaj, na skrbi (v oskrbi) imeti koga, kaj: bene procuras mihi Pl., procurare victui potuique Arn., operibus publicis Icti. voditi.

2. occ.
a) opravljati kaj za koga, upravljati kaj za koga, v imenu koga: O., Plin., alicuius negotia Ci., N., Precianam hereditatem Ci., alienum imperium Cu.; z dat. personae biti upravnik (opravnik, upravitelj, oskrbnik, poslovodja) koga: Fr., patri Icti.; poseb. (abs.) biti upravitelj cesarskih dohodkov, biti prokurátor: Icti., cum procuraret in Hispaniā Plin. iun., procurante Pontio Pilato Iudaeam Vulg.
b) z daritvami, z bogoslužnimi opravili (skušati) odvrniti (odvračati) zloveščost (zlovešče napovedi) kakega zlega znamenja, (skušati) (s)pokoriti se, (skušati) spraviti (spravljati) se ob kakem zloveščem znamenju, (skušati) pomiriti (pomirjati) božanstvo ob kakem zloveščem znamenju: Val. Max. idr., monstra Ci., prodigia L., ostentum L., Ph., mea tela procures O., somnia Tib.; abs.: Iovi hostiis maioribus Gell. Jupitra pomiriti (pomirjati) z … ; impers.: simul procuratum est L. se je opravila spravna daritev (spravina).

Opomba: Pesniki (npr. O., Tib.) merijo včasih prŏcuro.