Franja

natánčen exact; accurate; precise; punctilious; particular (za, v on, about, in)

natánčen človek a meticulous person
ne bodi tako natánčen! don't be so particular!

natánko adv.

1. esattamente, precisamente, proprio:
natanko tako se je zgodilo è successo proprio così

2. minuziosamente:
stvari ni treba jemati tako natanko non prendere la cosa alla lettera

nebésa (raj) heaven, paradise

deveta nebésa (figurativno) the Heaven of heavens
kakor v nebésih, tako na zemlji on earth as it is in heaven
(pri omenjanju pokojnega) Bog mu daj sveta nebés! may God rest his soul!
priti v nebésa to join the angels
v sedmih nebésih in the seventh heaven
sveta nebés! good heavens!, by heaven!
hvaliti koga do nebés to praise someone to the skies

nebésa ciel moški spol (cieux množina ) ; religija royaume moški spol des cieux

iti v nebesa aller au ciel
sveta nebesa! bonté du ciel!, mon Dieu!
nebesa na zemlji le paradis sur terre
kakor v nebesih tako na zemlji sur la terre comme au ciel
biti v devetih nebesih être au septième ciel, être aux anges

nebogljen pridevnik
1. (o nemoči) ▸ gyámoltalan, magatehetetlen, tehetetlenČe ljubite svobodo in samostojnost, ne igrajte nebogljenega bitja, ki išče oporo. ▸ Ha szereti a szabadságot és az önállóságot, ne játssza meg a gyámoltalan, támaszt kereső lényt.Od zdravega šestmesečnega dojenčka mi je ostalo le nebogljeno telo sina, ki usiha pri 15 letih. ▸ Az egészséges hat hónapos csecsemőből csak a fiam magatehetetlen teste maradt, aki 15 éves korában elsorvad.Mati skrbi za nebogljenega mladička, ki ostane v brlogu do starosti treh mesecev. ▸ Az anya gondoskodik a gyámoltalan kölyökről, amely három hónapos koráig marad a barlangban.

2. (o slabi kakovosti) ▸ gyámoltalan, ügyefogyott, bárgyúPolitične floskule o nacionalnem interesu so samo nebogljena obramba duševno zmedenih ljudi, ki delujejo v oblastnih strukturah. ▸ A nemzeti érdekről szóló politikai közhelyek csak a hatalmi struktúrákban dolgozó, mentálisan zavart emberek bárgyú védekezése.Takoj je spregledala najin nebogljeni poskus in po premoru veselo nadaljevala z mučenjem. ▸ Azonnal figyelmen kívül hagyta gyámoltalan próbálkozásunkat, és egy kis szünet után vidáman folytatta a kínzást.
Toliko bolj nebogljen je bil njihov napad, ki je proti turškim gostom zmogel le 57 točk. ▸ Támadásban még ügyefogyottabbak voltak, mindössze 57 pontot tudtak szerezni a török vendégek ellen.
Majhna lučka pod pepelnikom je tako nebogljena, da je tam verjetno samo zato, ker si oblikovalci niso izmislili kaj bolj koristnega. ▸ A hamutartó feletti kis lámpácska annyira bárgyú, hogy valószínűleg csak azért van ott, mert a tervezők semmi hasznosabbat nem tudtak kitalálni.

néhati (-am) | nehávati (-am)

A) perf., imperf.

1. finire, smettere, cessare:
nehaj s tem e finiscila
(v osmrtnicah) nehalo je biti srce naše mame ha cessato di battere il cuore della nostra compianta mamma
nehati jokati, nehati se smejati finire di piangere, di ridere
nehati deževati spiovere
nehati vreti sbollire

2. (v medmetni rabi izraža začudenje) ma no, sul serio:
nehaj, da sta se ločila?! ma no, hanno divorziato?!

B) néhati se (-am se) | nehávati se (-am se) perf., imperf. refl. (končati, končavati se) finire, cessare:
vsaka stvar se kdaj neha tutto una volta finisce
tu se pa res vse neha (izraža ogorčenje) questo è poi troppo
včasih je tako surov, da se vse neha a momenti è di una brutalità incredibile
pri denarju se vse neha è sempre questione di soldi

nehomogeno prislov
1. (neenakomerno) ▸ inhomogén módon, nem homogén módon, egyenetlenül
Kloridni ioni so po površini železa nehomogeno porazdeljeni. ▸ A kloridionok inhomogén módon oszlanak el a vas felületén.

2. (o slabi usklajenosti) ▸ következetlenül, približek prevedka ▸ egyenetlen
Čeprav je poimenovanje takšnih dogodkov izjemno nehomogeno, vemo, za kaj gre: pišoči predstavljajo svoje delo tako, da ga prebirajo pred publiko. ▸ Bár az ilyen rendezvényeket rendkívül következetlenül nevezik el, tudjuk, miről van szó: az írók közönség előtt felolvasva mutatják be a műveiket.
Nenazadnje pa je bil odziv domačih navijačev v logičnem sorazmerju z nehomogeno predstavo ekipe v modrih dresih. ▸ Végül, de nem utolsósorban a hazai szurkolók reakciója logikusan arányos volt a kék mezben játszó csapat egyenetlen teljesítményével.

nekaj (nečésa, nečému …)

1. etwas
nekaj pomeniti etwas/ was bedeuten
kar (tako) nekaj irgendwas

2. etwas, eine Sache (novega etwas Neues, čudnega/smešnega etwas Seltsames/Komisches, eine seltsame/komische Sache, gnilega/ sumljivega eine faule/dunkle Sache)
nekaj takega kot … so etwas wie …

3. mera:
nekaj malega ein klein wenig

4. količina: einige, ein Paar (nekaj ljudi einige Leute, ein paar Leute)
kar nekaj etliche

nepremostljiv pridevnik
1. (ki ni rešljiv) ▸ áthidalhatatlan, leküzdhetetlenLeta 1941 se je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt znašel pred velikansko in navidez nepremostljivo politično težavo. ▸ 1941-ben Franklin D. Roosevelt amerikai elnök óriási és látszólag áthidalhatatlan politikai nehézség előtt állt.
Poznam pa veliko drugih, ki so se morali spopasti s praktično nepremostljivimi težavami. ▸ De sok mást is ismerek, akiknek gyakorlatilag leküzdhetetlen nehézségekkel kellett megküzdeniük.
Sicer pa so postali problemi tako ali tako nepremostljivi. ▸ A problémák különben amúgy is áthidalhatatlanná váltak.
Pet let pozneje se je ločila in kot razlog navedla nepremostljive razlike. ▸ Öt évvel később kibékíthetetlen ellentétekre hivatkozva elvált.
Glede na nepremostljive razlike med strankami so sicer bile doslej najverjetnejša rešitev nove volitve. ▸ Tekintettel a pártok közötti áthidalhatatlan különbségekre, eddig az új választások kiírása a legvalószínűbb megoldás.

2. (ki ga ni mogoče prečkati) ▸ leküzdhetetlen, átjárhatatlan
Voditelji diplomacij treh balkanskih držav so se strinjali, da morajo biti balkanske meje odprte za ljudi in nepremostljive za organizirani kriminal. ▸ A három balkáni ország diplomáciai vezetői egyetértettek abban, hogy a balkáni határoknak nyitottnak kell lenniük az emberek előtt és átjárhatatlannak a szervezett bűnözés számára.
Saj 120 kilometrov ni nepremostljiva razdalja. ▸ Hiszen 120 kilométer nem leküzdhetetlen távolság.

nespámeten unreasonable; unwise; irrational; imprudent

bilo je zelo nespámetno od tebe it was most unwise of you
(ti) ne bi bil smel biti tako nespámeten you should have known better

nesram|en (-na, -no) unverschämt, (predrzen) frech, dreist; impertinent; (neprimeren) ungehörig, nesram in napadalen: ausfallend, ausfällig
nesramen gobec ein loses Maul
biti tako nesramen, da … die Unverschämtheit haben zu …

nêsti (nêsem)

A) imperf. ➞ nositi

1. portare:
nesti kovček portare la valigia
nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
nesti denar na banko portare i soldi in banca
veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata

2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina

3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
gostilna dobro nese l'osteria rende bene

4. (izločati jajca) fare le uova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
nesti na nosilih barellare

B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.

1. incedere

2. muoversi, spostarsi

3. diffondersi, spargersi

neúmen stupid; foolish, silly; thick-headed, dull; ZDA pogovorno dumb; (nesmiseln) nonsensical

neúmen (nor) na kaj mad (ali crazy) about something
neúmen kot noč as dumb as an ox, as thick as a plank
kako neúmno! how stupid!
preneumno! too bad!
nisi (tako) neúm! you are no fool!
nisem tako neúmen I am not such a fool
nisem tako neúmen, da bi to verjel I am not so stupid (ali dumb) as to believe it
kako si neúmen! how stupid you are!
to je bilo zelo neúmo od mene it was very stupid of me
neúmen je kot noč (pogovorno) he is dead from the neck up
ni tako neúm, kot je videti he is not as stupid as he looks
to je (že) preneumno that is too silly for words
ona ni tako neúma! she knows better!, pogovorno she's not so dumb!

neúmen (-mna -o) adj.

1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
neumen obraz faccia balorda, sciocca
neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione

2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
učiti se kot neumen studiare come un ossesso

3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
neumen od veselja pazzo di gioia

4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
neumna navada sciocca abitudine
spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte

5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
imeti neumno srečo avere una fortuna matta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
pren. neumno vreme tempo instabile
PREGOVORI:
najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli

neúmen tonto; necio; bobo, estúpido, memo ; A tudi zonzo

on ni tako neumen fam no tiene pelo de tonto
ni tako neumen kot je videti es más inteligente de lo que parece
delati se neumnega hacerse el tonto
kako neumno! ¡qué disparate!
na neumno vprašanje, neumen odgovor a palabra necia, oídos sordos

nič⁴ (ničésar, ničémur, pri ničémer, z ničímer) nichts
nič dobrega nichts Gutes
čisto nič gar nichts
(to se te) čisto nič (ne tiče) (das geht dich) einen feuchten Kehricht (an)
nič/ničesar nichts (nimam s seboj ich habe nichts mit, ne vem ich weiß nichts)
ne bati se ničesar weder Not noch Teufel fürchten
ne zagrešiti ničesar sich nichts zuschulden kommen lassen
figurativno to ne služi ničemur das führt zu nichts
|
nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito Die Sonne bringt es an den Tag!
nič ne boš odnesel s seboj (v grob) der letzte Rock hat keine Taschen

nìč

A) m inv.

1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla

2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

B) nìč inv. numer.

1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero

2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito

2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla

nikámor adv. ➞ nikjer

1. in nessun luogo (per il moto a luogo):
nikamor ne moreš pobegniti non puoi fuggire (in nessun luogo)

2. za nikamor (izraža neprimernost) inadatto, sconveniente, impossibile, che non sta né in cielo né in terra:
ta odgovor ni za nikamor una risposta che non sta né in cielo né in terra
govoriti tako, da ni za nikamor dire cose strampalate, sballarle grosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njemu se pri delu nikamor ne mudi è un cattivo lavoratore, uno che lavora di malavoglia
če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor ad ascoltare lui non combineremo niente
pogajanja o ustavitvi ognja niso pripeljala nikamor le trattative sul cessate il fuoco si sono arenate

niti z mezincem ne migniti frazem
(nič ne narediti) ▸ kisujját sem mozdítja
Čeprav so bili o nameravanih tatvinah predhodno obveščeni tako občinski organi kot policija, ni nihče niti z mezincem mignil, da bi te dobesedno napovedane kraje preprečil. ▸ Annak ellenére, hogy a tervezett lopásokról mind a községi szerveket, mind pedig a rendőrséget előzetesen értesítették, senki sem mozdította még a kisujját sem, hogy megakadályozza ezeket a szó szerint bejelentett rablásokat.
Sopomenke: ne migniti z mezincem

nò

A) inter.

1. (izraža spodbudo) su; allora; bene:
no, reci kaj su, di' qualcosa
no, naj slišim, kaj mi imaš povedati bene, sentiamo cos'hai da dirmi

2. (izraža zadovoljnost pri ugotovitvi) ecco, allora:
no, to je urejeno ecco, questo è a posto

3. (izraža privolitev) be':
no, pa naj bo po vašem be', vada per la vostra

4. (izraža nejevoljo) beh, ecco:
no, pa imam che bel pasticcio, eccoci in un bel pasticcio

5. (izraža podkrepitev trditve) già, ecco:
no, seveda già, appunto

6. (v vezniški rabi) allora:
če bo tako, no, potem bo žalostno se andrà così, (allora) saranno guai

B) nò adv.

1. (izraža nejevoljo) su, suvvia, e:
daj mi no mir e lasciami in pace; suvvia, piantala

2. (izraža presenečenje) to':
glej ga no, si že tu to', sei già qui