brčica samostalnik
(posamezna kocina ali podoben izrastek) ▸ bajuszszál, bajusz [főleg halaknál] ▸ sörte
Ta majhna riba ima zelo veliko glavo, majhne oči, velika usta, nekaj majhnih bodic nad očmi in majhne brčice na spodnji čeljusti. ▸ Ennek a kicsi halnak nagyon nagy feje, kis szeme, nagy szája van, a szeme fölött néhány apró tüske található, az alsó állkapcsán pedig apró bajuszszálak vannak.
Krapovci nimajo zob, značilna zanje sta dva para podustnih brčic, ki jim pomagata najti hrano. ▸ A pontyféléknek nincsenek fogaik, jellemző rájuk a szájszegletben található két pár bajuszszál, amely segíti a táplálékkeresésben.
V nasprotju s krapom koreselj nima podustnih brčic. ▸ A pontyokkal ellentétben a keszegnek nincsenek bajusszálai a szája alatt.
Zadetki iskanja
- breviloquentia -ae, f (breviloquēns) kratkorečje: breviloquentiam in dicendo colere Ci. ap. Gell. (ta izraz graja Sen. ph. ap. Gell.).
- brider [bride] verbe transitif (o)brzdati, obuzdati (konja); figuré brzdati; biti komu pretesen (obleka)
brider une poule kokoši zvezati noge in peruti
ce veston me bride dans le dos ta suknjičmi je pretesen v hrbtu - brigare v. intr. (pres. brigo)
1. spletkariti, intrigirati:
sta brigando per ottenere quella carica spletkari, da bi prišel na ta položaj
2. knjižno gnati se, prizadevati si - brûler [brüle] verbe transitif (za)žgati, sežgati, smoditi, paliti, opeči, speči; pražiti (kavo); figuré diskreditirati
se brûler opeči se
brûler un cadavre sežgati truplo
brûler la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
brûler ses doigts opeči si prste (tudi figuré)
brûler de l'encens devant quelqu'un komu kaditi (figuré), pretirano ga hvaliti
brûler un espion razkrinkati špijona
brûler une étape predirjati razdaljo brez vmesnega postanka; prehitro napredovati, hitreje kot predvideno se razvijati
brûler le feu rouge prevoziti rdečo luč
brûler une gare voziti skozi postajo brez postanka
brûler une leçon (neopravičeno) izostati od učne ure
brûler le pavé kot obseden dirjati, drveti
brûler les planches (théâtre) prepričevalno, sijajno igrati
brûler un signal prevoziti signal
brûler ses vaisseaux (figuré) vse mostove za seboj podreti, onemogočiti si vrnitev
cet appareil brûle peu d'électricité ta aparat porabi malo elektrike
se brûler avec de l'eau bouillante opariti se s kropom; verbe intransitif (z)goreti; plamteti, biti v plamenih; (pri)smoditi se (jed); pripekati
on brûle človek kar gori, tako je vroče
brûler d'impatience goreti od nestrpnosti
brûler sans flammes tleti
les pieds lui brûlent (figuré) tla mu gorijo, postajajo vroča pod nogami
les mains me brûlent zelo se mi mudi - brusiti zobe frazem
1. (o govorjenju) ▸ köszörüli valakin a nyelvét, élezi valakin a nyelvét
Ta je namreč v relativno kratkem času svojega delovanja odprla kar nekaj front, še najbolj pa si brusi zobe na zakonu o javni televiziji. ▸ Viszonylag rövid tevékenysége során több frontot is nyitott, leginkább a közszolgálati televízión köszörülte a nyelvét.
2. (o skorajšnji pojavitvi) ▸ kimutatja a foga fehérjét
Zima že brusi svoje zobe. ▸ A tél már kimutatni készül a foga fehérjét. - brut, e [brüt] adjectif surov, neobdelan; vulgaren, robat, surov; commerce bruto
bête féminin brute zverina
champagne masculin brut šampanjec, ki ni drugič fermentiral
diamant masculin brut nebrušen diamant
fonte féminin brute surovo železo
manières, pluriel brutes vulgarne manire
matière féminin brute surovina
poids masculin brut bruto teža
pétrole masculin, sucre masculin brut nerafiniran petrolej, sladkor
traitement masculin, bénéfice masculin brut bruto plača, dobiček
peser brut 100 kilogrammes imeti bruto težo 100 kg
cette affaire a rapporté brut 3 millions ta posel je prinesel bruto 3 milijone
user de la force brute uporabiti surovo silo - bubble1 [bʌ́bl] samostalnik
mehurček; žuborenje; šumotanje
figurativno ničvredna stvar, prazne marnje
arhaično sleparstvo
bubble gum vrsta žvečilnega gumija
bubble level tehnično vodna tehtnica, libela
to prick the bubble odkriti sleparstvo
this bubble world ta ničev svet
bubble company sleparska družba - bucare
A) v. tr. (pres. buco)
1. luknjati, preluknjati:
bucare una parete prebiti steno
bucare i biglietti železn. luknjati vozovnice
2. predreti:
bucare una gomma, un pneumatico predreti gumo; (tudi absol.)
ha bucato sulla ghiaia na gramozu je predrl gumo
3. pren. šport izgubiti, zgrešiti žogo
bucare una notizia publ. ne objaviti novice
bucare un semaforo pog. spregledati rdečo luč, zapeljati skozi rdečo luč
4. prebosti, preluknjati:
bucare la pancia a qcn., di qcn. prebosti, prestreliti koga
B) ➞ bucarsi v. rifl. (pres. mi buco)
1. predreti se:
si è bucata la gomma guma se je predrla
2. zbosti se, raniti se:
bucarsi con un ago zbosti se z iglo
3. žarg. fiksati se, vbrizgavati si mamilo (zlasti heroin):
è uno che si buca ta se fiksa - Būcephalās -ae, acc. -am in -ān, m: Cu., Plin., in Būcephalus -ī, m: Gell. (mak. Βουκεφάλας, gr. Βουκέφαλος) Bukefal = Biko-glav, ime konja Aleksandra Vel. Od tod Būcephala -ae, f: Plin. in Būcephalē -ēs, f: Iust. (Βουκεφάλη), tudi Būcephala -ōrum, n: Cu. (τὰ Βουκέφαλα) in Būcephalos -ī, f: Gell. Bukefala, Bukefale, mesto ob Hidaspu v Indiji, katero je Aleksander Vel. ustanovil in poimenoval na čast svojemu konju.
- bueno dober, prijeten; zadovoljen; zdrav; velik, močan; uporaben; zadosten; lep, posrečen; preprost
bueno de comer okusen
a la buena pošteno, odkrito (srčno)
¡bueno es él para bromas! z njim se ni šaliti
de bueno a mejor vedno bolje
dar por bueno odobriti
no estar bueno de la cabeza (pol)nor biti
hace bueno lepo vreme je
hacer buena alguna cantidad neko vsoto v dobro zapisati
hacer buena a/c nekaj dokazati, odobriti
¡tanto bueno por aquí! dobrodošel!
¿adónde bueno? kam pa (greš)?
¡buena es ésa! ta je (pa) dobra!
a buenas, por la buena, por buenas zlepa, prijateljsko; rad, voljno
de buenos (a primeras) na prvi pogled, sprva, najprej; tjavdan; prav za prav
buenas letras lepe znanosti
estar de buenos biti dobro razpoložen
¡buenos días! dober dan!
cogí un susto de los buenos pošteno sem se ustrašil - bufala f
1. bivolica
2. pren. šalj. huda napaka, hud spodrsljaj; časnikarska raca
3. dolgočasna stvar:
quel film è proprio una bufala ta film je grozen dolgčas - buōno1
A) agg.
1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa
2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje
3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo
4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim
5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju
6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!
7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno
8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)
9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se
10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)
B) m (samo sing.)
1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo
2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo
3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda
4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli - burla f
1. šala:
mettere in burla qcs. šaliti se o čem, smejati se na račun česa
da burla neresen
2. ekst. malenkost, smešno lahka stvar, šala, mačji kašelj:
risolvere questo problema per me è una burla zame je ta problem mačji kašelj
3. burka - buter [büte] verbe transitif podpreti (un mur zid); figuré koga narediti trmastega; verbe intransitif zadeti ob, udariti ob, spotakniti se; (sport) suniti žogo v gol, zabiti gol
se buter udariti, zadeti (contre un mur ob zid); figuré trmasto vztrajati (à pri, na), biti trmast
se buter à un obstacle zadeti ob, naleteti naoviro
cet enfant se bute ta otrok je trmast - ça [sa] pronom, familier to
à part ça v ostalem, sicer, drugače
et avec ça? (in) kaj še? sicer še kaj?
c'est ça tako je
c'est comme ça tako je to
ça y est! narejeno (je)! gotovo!
c'est ça, ce serait ça to bi bilo v redu
c'est toujours ça to je nekaj, vsekakor je nekaj
comme ça tako torej; tako tako
comme ci, comme ça tako tako, srednje
ça, par exemple! il ne manquait plus que ça! še tega je manjkalo!
il y a de ça to je precéj res, to kar drži
après ça po (vsem) tem
où ça? kje (pa)?
pas de ça! tega pa ne! ne tako! ničtakega!
plus que ça! še lepše!
pour ce qui est de ça kar se tega tiče
quoique ça kljub temu
rien que ça? ce n'est que ça? drugega nič? samo to?
sans ça sicer, drugače
ça dépend kakor se vzame, mogoče
ça va? ça marche? kako gre? kako je z zdravjem?
ah! ça res, zares
ça alors! kaj takega! na no no! na, ta je pa dobra!
ça oui! to že! - Cabīra -ōrum, n (τὰ Κάβειρα) Kabire, mesto v Pontu, ena izmed Mitridatovih prestolnic: Aur., Eutr.
- cachet [kašɛ] masculin pečat, (zaseben) pečatnik; žig; abonentska karta; cena, honorar (za uro poučevanja); théâtre enkratna gaža (plača); pharmacie tableta; figuré kov, izraz, značaj
cachet d'aspirine tableta aspirina
cachet de caoutchouc štampiljka (iz kavčuka)
cachet de contrôle kontrolni žig
cachet de la maison zaščitna (tovarniška) znamka
cachet d'oblitération de la poste poštni pečat, žig
cachet officiel uradni pečat, žig
cachet de la poste poštni žig
bague féminin à cachet pečatni prstan
lettre féminin de cachet (histoire) kraljevo zaporno ali izgonsko povelje (brez sojenja)
appliquer, apposer, mettre un cachet zapečatiti, opremiti z (uradnim) žigom
courir le cachet (familier) dajati privatne učne ure
ce village a du cachet ta vas je slikovita - caedō -ere, cecīdī, caesum (prim. lat. cāia, cāiāre, ancaesa, caedēs, caementum, caelum dletce, caestus)
1. biti (bijem), udariti (udarjati) koga, kaj, na kaj, po čem, tolči, tepsti, suniti (suvati): calcibus, pugnis aliquem Pl., calcibus arva V., ianuam saxis Ci., silicem rostro L. ali sacrum lapidem rostro L. kljuvati, hastili tergum alicuius L., populum saxis H. metati kamenje, aliquem valide Sen. rh., femur, frontem, pectus, discipulos Q., uxorem Aug.; pren.: stimulos pugnis caedere Pl. = z neumno upornostjo povečati zlo; pren. (v sramotilnem pomenu) dregati v kako osebo = nečistovati: Cat., Tert.
2. bičati, šibati: aliquem verberibus Pl., Ter., nudatos virgis caedunt L., qui damnatus erit,... virgis ad necem caedetur Ci., eum servi publici loris ceciderunt Ci., ille flagellis ad mortem caesus H., ferulā caedere aliquem H., consul a patre flagris aliquando caesus Q., loris bene caesus Gell.; pren.: aliquem verbere surdo caedere Iuv.
3. (les idr.) sekati, posekati, izseka(va)ti, odseka(va)ti, robiti; z zunanjim obj.: lignum Pl., arbores Ci., L., Cu., arboris auctum Lucr., silvam C., O., Suet., silvas Lucr., Ligurum vineas L., nemus O., caesis lucis Ci., caeditur et tilia... altaque fagus V., ripis fluvialis arundo caeditur V., robur Ci., robora O., pinum Col.; saginam Pl., cervicem alicuius L., volutam Virt. izsekati; rūta (et) caesa, gl. ruō; (listje, vejevje idr.) rezati, porezati, odrez(ov)ati, obrez(ov)ati: frondem Ca., falce comam (vitis) Tib., fenum Col. (po)kositi; occ. z zobmi raztrg(ov)ati, zgristi, zglodati: tineae omnia caedunt Luc. ap. Non., socios caedebant dentibus apri Lucr.; pren.: vineta sua caedere H. sam sebi trsje porezati = sam sebi škodovati; z notranjim obj.: sekaje obdel(ov)ati, obseka(va)ti, režoč pristrojiti, (pri)krojiti: materiam (tesarski les) C., Cu., palos Col., toga... apte caesa Q.; pren.: caedere sermones (= κόπτειν τὰ ῥήματα) Ter. govoričiti, kramljati; (kamenje) lomiti, nalomiti, rezati, narezati: lapis aliqui caedendus et apportandus fuit Ci., (murus) latius quam qua caederetur, ruebat L., c. montes in marmora Plin., caesis montis medullis Cat.
4. razseka(va)ti, razbi(ja)ti: securibus humida vina V., dolabris vasa Cu., cucurbitam minutim Gell.; pren.: oratio caesa Corn., M. presekan govor (o brezvezju); subst. pt. pf. caesum -ī, n odsek = odstavek (v govoru): nonnullis caesis interrupta oratio M.
5. (ljudi) (po)sekati, (po)klati, pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, usmrtiti (usmrčevati), poseb. voj. o posameznem sovražniku ali sovražni vojski pobiti, pogosto = poraziti: gladiis eductis... caedere incipiunt eius servos Ci., patre proclamante se filiam iure caesam iudicare L., advena virgineo caesus ut ense cadat O., caeduntur vigiles V., ipse in eo proelio caesus est N., in acie caesus Cu., exercitus caesus fususque Ci., tot legionibus caesis Ci., quod... legiones nostras cecidere L., c. consulem exercitumque L., Pyrrhumque et ingentem cecidit Antiochum Hannibalemque H. je porazila; pesn. (enalaga): caeso sparsurus sanguine flammam V. krvavo pobitih, caesi corporum acervi Cat. kupi pobitih (trupel); occ. umoriti: qui... responderit iure caesum (Ti. Gracchum) videri Ci.
6. (živali, žrtve) (za)klati, poklati, žrtvovati: caedit greges armentorum reliquique pecoris Ci., c. bidentes, iuvencos V., agnam H., boves O., caprum Baccho V., Silvano porcum Iuv., victimam L., victimas Ci. ep., T., deorum mentes hostiis caesis placare Ci.; od tod preg.: inter caesa et porrecta Ci. ep. (gl. porriciō); occ. živali na lovu pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, postreliti, postreljati: (cervos) graviter rudentēs caedunt V.
Opomba: Vulg. pf. caedērunt: It., Aug. - Caelius (-iī) mōns grič Celij, Celijev grič (zdaj Lateranski grič), dvogrbi grič na jugozahodnem koncu rim. mesta, ki se je imenoval po Etruščanu Cel(ij)u Vibeni (Caeles ali Caelius Vibenna), mitološkem pradedu Celijevega rodu: Varr., Ci., L., T.; ta grič se je imenoval tudi maior Caelius večji (pravi) Celij (naspr. Caeliolus, Caeliculus, minor Caelius): Mart. Od tod subst. Caeliānī -ōrum, m Celovci, Celijanci = vojaki Cel(ij)a Vibene ali pa preb. griča Celija: Varr.