Franja

Zadetki iskanja

  • zaníkati (-am) | zanikováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. negare, smentire:
    zanikati govorice o čem smentire certe voci
    odločno kaj zanikati negare decisamente qcs.
    zanikati obstoj Boga, duhovnega sveta negare l'esistenza di Dio, il mondo ultraterreno

    2. invalidare, impugnare; contrastare, contestare:
    zanikati avtoriteto koga contestare l'autorevolezza di qcn.
    zanikati kako teorijo impugnare una teoria
    nekateri pojavi zanikajo pravilnost ugotovitev vi sono fenomeni che invalidano la correttezza di certe constatazioni

    3. (z besedo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen) negare:
    zanikati krivdo, odgovornost za kaj negare la colpa, la responsabilità di qcs.

    4. pregiudicare, compromettere; invalidare:
    s tem dejanjem je zanikal svoj sloves con questo atto ha compromesso la propria reputazione

    B) zanikováti se (-újem se) imperf. refl. escludersi
  • zapísati (-píšem) | zapisováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. notare, annotare, prender nota, registrare; scrivere, prescrivere:
    zapisati podatke annotare i dati
    zapisati zvok na magnetofonski trak registrare il suono su nastro magnetico
    med. zapisati dieto prescrivere una dieta
    zapisati svoje ime scrivere il proprio nome

    2. (določiti za dediča) lasciare per testamento, lasciare:
    v oporoki zapisati komu posestvo lasciare a qcn. per testamento il podere

    3. (vnesti, vnašati) iscrivere, mettere:
    zapisati v seznam mettere nell'elenco

    4. pren. condannare:
    zapisati smrti, pozabi condannare alla morte, all'oblio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. čas vselej zapiše pravično sodbo il tempo fa giustizia da solo
    zapisati življenje glasbi darsi, dedicarsi alla musica
    zapisati kaj na svoj račun essere colpevole di qcs.
    pog. kam je to za zapisati? ma guarda un po'!, questa è proprio bella!
    knjiž. naše gospodarstvo zapisuje vidne uspehe la nostra economia registra bei successi
    zapisati v debet, v kredit segnare a debito, a credito
    zapisati opombo contronotare
    jur. zapisati vdovščino sopraddotare

    B) zapísati si (-píšem si) | zapisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. scrivere, annotare, annotarsi:
    iron. to si zapiši v spomin, za uho questo ricordatelo bene
    iron. zapisati si kaj s kredo v dimnik scrivere sulla sabbia

    C) zapísati se (-píšem se) perf. refl.

    1. scrivere per errore

    2. pren. darsi, dedicarsi, votarsi:
    zapisati se politiki darsi alla politica
    z vso dušo zapisati se delu za brezdomce darsi anima e corpo all'assistenza dei senza patria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    ob popisu se je zapisal za Slovenca al censimento si dichiarò sloveno
    misel se mu je zapisala v spomin il pensiero gli si impresse nella memoria
    zapisati se v svetovno poezijo iscriversi nel novero dei maggiori poeti del mondo
  • zapítek shot; (gostilniški račun) bill, score, reckoning

    plačati svoj zapítek to pay one's shot
    plačati zapítek to stand treat, to pay for all
    plačati zapítek za koga to stand someone a drink
  • zapráviti to waste, (denar) to squander; to fritter away; (razpisano) to spend lavishly, to lavish, to be prodigal with; to dissipate; to throw away (svoj denar one's money)

    zapravil je veliko premoženje he squandered a large fortune
    zapráviti (svoj) čas to waste one's time
    ne zapravljaj časa! don't waste your time!
  • zapustíti zapúščati to leave; (v oporoki) to will, to bequeath; (pustiti na cedilu) to abandon, to forsake, to desert

    zapustíti, zapúščati neizbrisen vtis to leave one's mark (na upon, on)
    sluh in vid sta ga zapustila he lost both sight and hearing
    zapustila mi je ves svoj denar she bequeathed all her money to me
    svoj denar je zapustil neki bolnišnici he left his money to a hospital
    delavci so zapustili delo (the) workmen have struck work, (ali are on strike)
    zapustíti, zapúščati ljubimca (ljubico) to jilt (ali to reject, to throw over, pogovorno to drop, to ditch) one's lover (one's girl, one's sweetheart)
    stražar ne sme zapustíti, zapúščati svojega mesta a sentinel must not desert his post
    moči ga zapuščajo he is sinking, his health is failing
    moči so ga zapustile his strength failed him
    zapustíti, zapúščati se (figurativno) to neglect oneself, to grow careless and slovenly
  • zastáviti (dati v zastavo) donner (ali mettre) quelque chose en gage, gager, engager (au crédit municipal), mettre au mont-de-piété , familiarno mettre (ali porter) au clou, porter chez ma tante , pravno donner en nantissement

    zastaviti uganko proposer une énigme
    zastaviti ves svoj vpliv user de toute son influence (ali de tout son crédit) auprés de quelqu'un
    zastaviti komu vprašanje poser une question à quelqu'un, interroger, questionner quelqu'un
    zastaviti pot komu barrer le chemin (ali la route) à quelqu'un
  • zastáviti empeñar, pignorar, dar en prenda

    zastaviti ves svoj vpliv poner a contribución toda su influencia
  • zatrátiti to squander, to waste

    zatrátiti svoj čas to waste one's time
  • zaverovan [é] (-a, -o) v kaj eingenommen (von)
    zaverovan vase von sich eingenommen
    zaverovan v svoj prav rechthaberisch
  • zaverovanost [é] ženski spol (-i …) v kaj die Eingenommenheit (von)
    zaverovanost v svoj prav die Rechthaberei
  • zavzéti prendre, s'emparer de, conquérir, occuper

    zavzeti z napadom prendre (ali emporter, enlever) d'assaut
    zavzeti svoj prostor (sedež) prendre (sa) place
    zavzeti se nad čim (začuditi se) s'étonner de quelque chose
    zavzeti se za kaj se charger de quelque chose, prendre soin de quelque chose, s'engager à quelque chose
    zavzeti se za koga intercéder (ali intervenir) en faveur de (ali pour) quelqu'un auprés de quelqu'un, prendre le parti de quelqu'un, défendre, soutenir, appuyer quelqu'un, prêter son appui à quelqu'un
  • zavzéti ocupar ; voj tomar, apoderarse, expugnar ; (deželo) conquistar

    z napadom zavzeti tomar al (ali por) asalto
    zavzeti svoj prostor (sedež) ocupar su asiento
    zavzeti se za koga cuidar de alg, interesarse por alg
    zavzeti se za neko zadevo encargarse de un asunto; (začuditi se) maravillarse (nad de)
  • zdélati

    1. (utruditi) to tire, to fatigue, to wear out

    to človeka zdela (pogovorno) it is a strain
    ta sprehod nas je res zdelal! that walk did take it out of us!

    2. (pri izpitu ipd.) to pass

    zdelal je svoj zadnji izpit he has passed his finals
    zdélati razred to be promoted (to a higher class), to pass, to get through
  • zimski vrt stalna zveza
    (del hiše) ▸ télikert
    Zimski vrt je idealna rešitev, če nameravamo povečati svoj bivalni prostor. ▸ A télikert tökéletes megoldás, ha bővíteni szeretnénk a lakóterünket.
  • značáj (-a) m

    1. carattere, indole; genio; fisionomia; pren. pasta:
    dobrodušen, popustljiv, trden, blag značaj indole bonaria, permissiva, forte, mite
    težek, neprijeten značaj un brutto carattere
    biti po značaju dobrodušnež essere una pasta d'uomo
    nacionalni značaj il genio della nazione

    2. pren. (oseba kot nosilec določenih lastnosti) carattere:
    odkrit značaj carattere aperto
    ta človek je brez značaja è un uomo privo di carattere

    3. (značilnost) caratteristica, fisionomia:
    zaradi prezidav je grad zgubil svoj značaj coi lavori di ristrutturazione, il castello ha perduto la sua fisionomia
    agr. značaj vina caratteristiche del vino
    psih. asocialni značaj carattere asociale
  • zna|ti1 (-m)

    1. können (znati plesati tanzen können); kaj povedati, dobro narediti: es verstehen zu, wissen wie, wissen zu, den Trick/Dreh/Bogen heraushaben
    zna na pamet auswendig können
    znati ravnati z zurechtkommen mit, (etwas) beherrschen
    znati svoj posel sein Handwerk verstehen, sein Metier verstehen/beherrschen
    znati si pomagati sich zu helfen wissen
    znati živeti ein Lebenskünstler sein
    kot najbolje ve in zna nach bestem Wissen und Gewissen
    zna nemško er/sie kann/versteht/spricht Deutsch
    ne zna nemško/slovensko er kann/versteht/spricht kein Deutsch/ Slowenisch
    figurativno ne znati šteti do tri nicht bis drei zählen können
    kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will
    ki zna/ne zna … -kundig/-unkundig
    (pisati schreibkundig/schreibunkundig, več jezikov sprachkundig, voziti fahrkundig/fahrunkundig, zdraviti z naravnimi zdravilnimi metodami naturheilkundig)
    človek, ki ne zna plesati/plavati der Nichttänzer/Nichtschwimmer
    človek, ki zna brati misli der Gedankenleser

    2. naučeno, pesmico ipd.: sitzen (es sitzt, das Lied sitzt)
  • znáti to know

    znáti na pamet to know by heart
    dobro znáti kaj to be A1 at something
    ne znam angleško I cannot speak English, I do not know English
    znate francosko? do you know French?
    znaš igrati šah? can you play chess?
    on misli, da vse zna he thinks he knows everything
    on zna brati grško he can read Greek
    znaš dobro današnjo lekcijo? do you know your lesson for today well?
    tega si ne znam razložiti I don't know what to make of it (ali of this)
    zelo dobro znáti lekcijo to have the lesson at one's fingertips
    ona zna vsaj (najmanj) 5 jezikov she knows at least five languages
    znáti (spoznati se na) svoj posel to know one's own business, (žargon) to know one's onions, (pogovorno) to know the ropes, to know what's what
  • zombi samostalnik
    1. pogosto v množini (živi mrtvec) ▸ zombi
    film o zombijih ▸ zombikról szóló film
    Na Haitiju je bila sol edino sredstvo, s katerim so se lahko borili proti zombijem. ▸ Haitin a só volt az egyedüli eszköz, amivel a zombik ellen védekezhettek.

    2. izraža negativen odnos (brezvoljnež) ▸ zombi
    Nekaj vem zagotovo: če izgubiš svoj jezik, izgubiš tudi stik s svojo kolektivno dušo in postaneš nekak novodobni zombi. ▸ Egyvalamit biztosan tudok: ha elveszíted az anyanyelvedet, akkor elveszíted a kollektív lelkeddel való kapcsolatot és valamiféle modern zombivá válsz.
    Izjavila je, da jo je rehabilitacija spremenila v zombija in da ne more več. ▸ Kijelentette, hogy a rehabilitáció zombivá változtatta és már nem bírja tovább.

    3. tudi v pridevniški rabi (o računalniku) ▸ zombi
    Po svetu napadajo računalniške sisteme hekerji in zombiji. ▸ A számítógépes rendszereket világszerte hekkerek és zombik támadják.
    Strokovnjaki za informacijsko varnost nas svarijo pred vse pogostejšimi napadi zombi računalnikov. ▸ Az informatikai biztonsági szakértők gyakran figyelmeztetnek minket a zombi-számítógépek egyre gyakoribb támadásaira.
  • zrcálo mirror; looking glass; glass; medicina speculum, pl -s, -la

    ogledovati se v zrcálou to look at oneself in the glass
    od blizu gledati, strmeti v zrcálo to peer into the glass
    videti svoj odsev v zrcálou to see one's repection in the glass
    zrcálo med dvema oknoma pier glass
    beneško zrcálo Venetian mirror
    trojno zrcálo triple mirror
    omara z zrcálom wardrobe with a mirror
  • zvíšati to raise, to increase; (hišo, zid) to raise, to heighten

    zvíšati poslopje za eno nadstropje to raise a building by a storey (ZDA story)
    zvíšati cene to raise prices
    zvíšati (svoj) glas to raise one's voice
    zvíšati kazen pravo to increase a sentence
    zvíšati temperaturo to raise the temperature
    zvíšati (svojo) hitrost to increase one's speed
    desetkrat zvíšati to increase tenfold