Franja

alquilar najeti, v najem vzeti, v najem dati

estar por alquilar odda(ja)ti se (soba)
alquilarse udinjati se, stopiti v službo

amontonar (na)kopičiti, nabrati, naložiti v skladanico

amontonarse nevoljen postati, ujeziti se; skleniti (stopiti v) divji zakon

appiedare v. tr. (pres. appiēdo)

1. ukazati (vojakom), naj izstopijo iz vozil

2. spraviti na tla, spraviti iz vozila:
un guasto d'automobile mi ha appiedato zaradi okvare sem moral stopiti iz avtomobila

apprentissage [-saž] masculin vajeništvo, učna doba, učenje, uk

école féminin d'apprentissage vajenska šola
entrer en apprentissage stopiti v uk
mettre un garçon en apprentissage chez un menuisier dati fanta v uk pri mizarju
faire l'apprentissage de quelque chose uvajati se v kaj, začeti prakticirati kaj, naučiti se česa
les jeunes nations font l'apprentissage de l'indépendance mladi narodi se uvajajo v neodvisnost

aprendiz (množina: -ces) moški spol vajenec, učenec, začetnik, novinec

entrar de aprendiz v uk stopiti

arena¹ f

1. borišče, arena:
scendere nell'arena pren. stopiti v areno, spustiti se v boj
arena del circo cirkuška arena

2. amfiteater; kino ali gledališče na prostem

3. stadion (zlasti nogometni)

4. arena (za korido)

aréna arena; (za bikoborbe) bullring; (za petelinji boj) cockpit; figurativno lists pl, field, arena

stopiti v aréno (figurativno) to enter the lists

armō -āre -āvī -ātum (arma)

1. oborožiti (oboroževati) koga: milites C., copias S., exercitum L., multitudinem hominum Ci., qui refugerant, armandos vestiendosque curat N., hostium copias armatas conspexit C., armarae manūs (= desnice) S., arm. manus adversum deos S. fr., dextram patris in filiam L., servos in (contra) dominum Ci., armare se coepisse Cu. stopiti pod orožje, prije(ma)ti za orožje, tako tudi: milites armari iubet C.; pesn.: agrestīsque manūs armat sparus V., armati terram exercent V. (stari Rimljani so priganjali vole pri oranju z obrnjeno sulico); z abl. instrumenti: armare gladiis dextras, aliquem telis, saxis L., multitudo facibus armata L., spoliis se quisque recentibus armat V.; čemu? s praep.: Asiam Europamque ad funestum bellum L., ad occidendum iam armatum esse Sen. ph., manūs (= svoje roke) in alicuius perniciem Plancus in Ci. ep.; z dat.: bello armantur equi V.

2. occ.
a) za boj (vojno) opremiti (opremljati), narediti koga pripravljenega (sposobnega) na (za) boj (vojno): (Hannibal) regem armavit... adversus Romanos N., muri propugnaculis armabantur L., urbs armata muris Ci., Pompeium senatus auctoritas, Caesarem militum armavit fiducia C., in hunc unum tota res publica armata est Ci., armare in proelia fratres V. na boj priganjati.
b) kaj s čim opremiti, oskrbeti: thecam calamis Mart.; navt. (ladje) opremiti (opremljati), ovrviti, za izplovitev pripraviti (pripravljati): armare classem L., V., navis... armata egregie L., myoparonem ornatum atque armatum dederunt Ci., naves ad hunc modum factae armataeque C.

3. pren. oborožiti (oboroževati), opremiti (opremljati) s čim: lex accusationem armat Ci., cogitavit, quibus rebus accusatorem armaret Ci., arm. temeritatem... multitudinis auctoritate publicā Ci., magistratūs deorum religione Ci., armare se eloquentiā Ci., se armat imprudentiā Dionis N. uporabi Dionovo neprevidnost kot orožje, Archilochum rabies armavit iambo H. Arhilohu je dala... jamb za orožje, qua (arte) semper armatus T.; arm. aliquem ad omnia Ci., aliquem in fata parentis O.; pesn.: arm. calamos (sagittas Iust.), veneno V. s strupom namazati, zastrupiti. — Od tod adj. pt. pf. armātus 3

1. oborožen, v popolni bojni (vojaški) opravi, opremljen (za boj): quos aliquamdiu inermes timuissent, hos postea armatos... superassent C., sed perinde valebit, quasi armatissimi fuerint Ci., tam tibi par sum quam multis armatissimis nudi aut leviter armati Sen. ph., mihi dederunt (dii) armato togatoque, ut vos... defenderem L. v vojni in mirovni opravi = v vojni in miru, cohors armata (naspr. togata) T., armatae classes V.; met.: vis armata Icti. oborožena sila, armatae rei scientissimus et togatae Amm. kaj izveden v vsaki vojni in mirovni umetnosti, armati anni Sil. vojna leta; subst. armātus -ī, m oboroženec, vojak; kolekt.: pelices... cum armato (= cum armatis) vivere adsuetae Cu.; večinoma v pl.: armatos in litore exponere L., X milia armatorum completa sunt N., navem triremem armatis ornare N., armatos fudit equus (trojanski) V., bini armati, agmen armatorum Cu.

2. pren. oborožen s čim: animum tamquam retinet armatum Ci., armati animis iam esse debemus Ci., erat incredibili armatus audaciā Ci., mens armata dolis Sil., illum maluerim aliquo modo mitiorem, quam te isto modo armatiorem Aug.

arrière¹ [arjɛr] adverbe nazaj; zadaj

en arrière nazaj; zadaj
arrière! nazaj!
faire machine, marche (en) arrière voziti, iti nazaj, obrniti se, figuré preklicati svoje izjave
faire un pas en arrière stopiti (korak) nazaj
marcher en arrière ritensko iti
se renverser en arrière vznak, na hrbet se prekucniti ali pasti
rester en arrière zadaj ostati, zaostati
être en arrière sur son temps biti za svojim časom

arrière-plan [-plɑ̃] masculin ozadje

passer, reléguer à l'arrière-plan stopiti, potisniti v ozadje

assimiler [-le] verbe transitif prilagoditi, priličiti; primerjati; izenačiti; usvajati, vase sprejemati; biologie presnavljati; asimilirati

s'assimiler primerjati se (à quelqu'un s kom); priličiti se, prilagoditi se, stopiti se, asimilirati se, integrirati se (à v)
assimiler quelqu'un à quelqu'un primerjati koga s kom
assimiler mal les graisses slabo presnavijati maščobe
assimiler les émigrés asimilirati, integrirati (raznaroditi) priseljence
de nombreux immigrants se sont assimilés številni priseljenci so se asimilirali

Auge, das, (-s, -n) oko; Pflanzenkunde očesce, oko; beim Hammer: uho; auf Würfeln, Karten: pika, točka, vrednost v točkah, auf der Suppe (Fettauge) cinek; das Auge des Gesetzes oko postave; die Augen [offenhalten] offen halten paziti, gledati; die Augen zudrücken/zumachen mižati; die Augen anstrengen napenjati oči; ein Auge riskieren na hitro/skrivaj pogledati; ganz Auge sein biti pozoren, pozorno gledati; ein Auge haben auf paziti na, zanimati se za, vreči oko na; spodleteti; keine Augen haben für ne imeti občutka za; seinen Augen nicht trauen ne verjeti svojim očem; so weit das Auge reicht do koder sega oko; jemandem Augen machen spogledovati se z
an: an den Augen ablesen brati iz oči
aus: aus den Augen verlieren izgubiti iz oči; aus den Augen, aus dem Sinn izpred oči, iz misli
in: im Auge behalten opazovati; ins Auge fassen opazovati; načrtovati, razmišljati o; ins Auge springen pasti v oči, biti opazen; ins Auge gehen imeti nezaželene posledice; im Auge haben imeti pred očmi, predočiti si
mit: mit bloßem Auge s prostim očesom; mit offenen Augen z odprtimi očmi; mit den Augen verschlingen požirati z očmi; mit einem blauen Auge davonkommen poceni jo odnesti
unter: unter vier Augen med štirimi očmi; unter meinen Augen pred mojimi očmi; unter die Augen treten stopiti/priti pred oči
vor: vor/unter meinen Augen pred mojimi očmi; vor Augen haben imeti pred očmi, predočiti si; vor Augen halten/führen predočiti (si); mir wurde schwarz vor den Augen stemnilo se mi je pred očmi

avanti

A) avv.

1. naprej:
andare avanti iti naprej, napredovati, nadaljevati (tudi pren.);
vai avanti tu, io ti raggiungerò fra poco ti pojdi naprej, jaz pridem kmalu za tabo
il lavoro non va più avanti delo ne napreduje
così non si può andare avanti tako ne moremo več
vai avanti a leggere beri naprej
essere avanti negli studi, in un lavoro dobro napredovati, biti daleč pri študiju, pri delu
farsi avanti stopiti naprej; pren. uveljaviti se
mandare avanti la famiglia vzdrževati družino
mandare avanti un'azienda voditi podjetje
mandare avanti la baracca pren. voditi podjetje, prebijati se (družina, družba ipd.)
mettere le mani avanti pren. zavarovati se, iz previdnosti postaviti določene pogoje

2. redko prej:
avresti dovuto pensarci avanti na to bi moral pomisliti prej

3.
di qui in avanti, d'ora in avanti odslej

B) cong.

1.
avanti di, avanti che prej ko, preden:
mi ci volle un secolo avanti di partire, avanti che partissi celo večnost sem potreboval, da sem lahko odpotoval

2.
avanti che raje, kot da:
vorrei morire avanti che accettare una simile imposizione rajši umrem, kot da pristanem na takšen ukaz

C) prep.

1.
avanti a (redkeje kot davanti a) pred:
non osò parlare avanti ai superiori ni si upal govoriti pred nadrejenimi

2. pred (časovno):
avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
avanti l'alba pred zoro

Č) inter. naprej!:
Posso entrare? - Avanti! Lahko vstopim? - Naprej!
avanti! non ti offendere daj no, ne bodi užaljen!

D) agg. prejšnji:
l'avevo incontrato il giorno avanti srečal sem ga dan prej
l'anno avanti leto poprej

E) m šport napadalec

avion [avjɔ̃] masculin letalo, avion

par avion z letalom, z letalsko pošto
lettre féminin par avion z letalsko pošto poslano pismo
avion ambulance, avion-hôpital masculin sanitetno letalo
avion amphibie vodno in kopno, amfibijsko letalo
avion d'assaut bojno letalo
avion d'attaque en piqué strmoglavec, štuka
avion bimoteur, monomoteur, quadrimoteur dvomotorno, enomotorno, štirimotorno letalo
avion biplace, monoplace dvo-, enosedežno l.
(avion) biplan masculin dvokrovno l.
avion biréacteur dvomotorno reaktivno l.
avion de bombardement bombnik
avion de chasse, d'interception lovsko l.
avion commercial, d'escorte, postal trgovsko, spremstveno, poštno l.
avion-école masculin, avion d'entraînement, d'instruction šolsko letalo
avion lanceur, porteur matično letalo
avion d'observation opazovalno, izvidniško l.
avion de première ligne frontno, borbeno l.
avion publicitaire reklamno l.
avion à réaction reaktivno l.
avion de reconnaissance izvidniško l.
avion remorqueur vlečno l.
avion supersonique nadzvočno l.
avion télécommandé, téléguidé daljnovodeno l.
avion de tourisme, avion de transport turistično, prevozno l.
avion de transport militaire, de troupes letalo za prevoz čet
avion (de transport) de passagers potniško l.
abri masculin contre avions protiletalsko zaklonišče
attaque féminin par avions letalski napad
défense féminin contre avions (D. C. A.) protiletalska obramba
détection féminin des avions odkrivanje, opazitev letal
équipage masculin, passagers masculin pluriel d'un avion posadka, potniki letala
monter en avion stopiti v letalo
prendre l'avion uporabiti letalo, peljati se z letalom, leteti

bèjān -ána m (t. bejan, ar.) izjava, izpričevalo: otići bogu na bejan umreti, stopiti pred božjo sodbo; crn joj obraz bio na divanu, kao što će joj biti na -u kakor bo trpela ob smrtni uri; tko će ponijeti zelenog barjaka, nek se junak na bejan istakne naj pride na svetlo, naj se pokaže, da ga bomo videli

bína ž (n. Bühne) pog. gledališki oder: pokretna, rotaciona bina; skočiti na -u stopiti v akcijo

bordo m

1. navt. ladijski bok, krov:
persona di alto bordo pren. visoka osebnost, človek na položaju

2. ekst. ladja:
libro di bordo ladijski dnevnik
virare di bordo obrniti ladjo; pren. menjati smer, prepričanje, zasukati pogovor
andare, salire a bordo stopiti na krov, na ladjo

3.
a bordo di na, v:
a bordo di un'automobile, di un aereo v avtomobilu, v letalu

4. rob

5. obšiv, obrob

brég colline ženski spol , coteau moški spol , côte ženski spol ; bord moški spol , rivage moški spol , (strm) berge ženski spol ; pente ženski spol , versant moški spol

v breg en montant, à la montée
stopiti čez bregove déborder, sortir de son lit
(figurativno) za bregom imeti avoir quelque dessein caché, tramer (ali machiner) un complot

brég (-a) m

1. riva; sponda, proda:
desni, levi breg reke riva destra, sinistra del fiume
morski breg riva del mare, litorale
stopiti na breg raggiungere la riva
reka je prestopila bregove il fiume ha straripato

2. (strmina) china, salita:
položen, hud, strm breg salita lieve, ripida
hiša na bregu una casa sull'altura; casa in collina, in cima al colle
hiša v bregu una casa sul versante
hoditi, voziti v breg andare in salita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. izpod brega gledati guardare di traverso, con aria arrabbiata, crucciata
pog. pren. imeti kaj za bregom dissimulare, celare qcs.
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

brég (rečni) ribera f ; (morski) costa f ; (vzpetina, pobočje, strmina) cuesta f , pendiente f , ladera f

stopiti, razliti se čez bregove desbordarse
imeti nekaj za bregom (fig) tramar a/c, maquinar a/c
ne vem, kaj ima za bregom no sé qué está tramando