Franja

meblírati to furnish

meblirano stanovanje (soba) furnished flat (room)

ménjati to change; to exchange

ménjati denar to change money
ménjati obleko (preobleči se) to change one's clothes
ménjati prestavo avtomobilizem to change gear
ménjati svoje stanovanje (naslov) to change one's lodging (one's address)
ménjati prostor s kom to change places with someone

ménjati (-am) | menjávati (-am)

A) perf., imperf.

1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari

2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto

3.
menjati bivališče cambiare domicilio
menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro

4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
menjati pogovor, temo cambiare il discorso
avt. menjati prestavo cambiare la marcia
fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
šah. menjati figure scambiare le figure

5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio

B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.

1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione

2. variare, cambiare; voltarsi

ménjati cambiar (za por) ; trocar; canjear ; (denar, obleko, korak) cambiar ; (barvo, perilo) cambiar, mudar

menjati bankovec cambiar un billete de banco
menjati prostor (sedež) cambiar de sitio
menjati bivališče cambiar de residencia
menjati službo cambiar de colocación, buscar otro empleo
menjati stanovanje mudarse de casa, cambiar de domicilio
menjati stranko (pol) cambiar de partido

meuble² [mœblə] masculin kos pohištva, pohištvo, oprava

meubles en acier (ali métalliques), par éléments, d'époque kovinsko, sestavljeno (iz elementov), stilno pohištvo
meubles de bureau, de cuisine pisarniško, kuhinjsko pohištvo
meuble classeur (à rideau) omara za akte (z roleto)
meuble de radio omarica za radio
meubles de rotin, en jonc cevasto (bambusno ipd.) pohištvo
meubles rustiques kmečko pohištvo
être dans ses meubles imeti lastno pohištvo, lastno stanovanje
(se) mettre dans ses meubles urediti (si) stanovanje

midi [midi] masculin poldan; jug; južne dežele

le Midi južna Francija; južna Evropa
le Midi de l'Angleterre južna Anglija
à midi (précis) (točno) opoldne
au midi na jugu, južno (de od)
ce midi danes opoldne
en plein midi pri belem poldnevu
vers midi, sur le midi proti poldnevu
vers le midi proti jugu, v južni smeri
midi de la vie srednja življenjska doba polne zrelosti
appartement masculin exposé au midi proti jugu obrnjeno stanovanje
édition féminin de midi opoldanska izdaja dnevnika
fruits masculin pluriel du midi južno sadje
midi est sonné poldan je odzvonilo
il est midi (sonné) (populaire) nič se ne da več napraviti! konec s tem! tega ne verjamem!
chercher midi à quatorze heures (figuré) iskati, videti težave, kjer jih ni
il est du Midi on je iz južne Francije
prendre un cachet matin, midi et soir (médecine) vzeti prašek zjutraj, opoldne in zvečer

mini¹ (-,-) (majhen) mini, im Westentaschenformat/ Liliputformat, Kleinst- (stanovanje die Kleinstwohnung)

míni (-ja)

A) m pog. obl. mini

B) adj. inv.

1. mini; obl.
mini krilo, mini plašč minigonna, minicappotto
mini obleka miniabito

2. mini;
mini lokal minilocale
mini golf minigolf
inform. mini računalnik minicomputer, minicalcolatore
mini stanovanje miniappartamento

misli|ti¹ (-m)

1. denken (tudi filozofija)
misliti filozofsko/ znanstveno/logično/jasno/praktično … philosophisch/wissenschaftlich/logisch/klar/praktisch … denken
misliti drugače anders denken
misliti dlje od česa hinausdenken über
začeti drugače misliti umlernen, umdenken

2. (ceniti) denken (mislim, da se bova sporazumela ich denke, wir können uns einigen, koliko ste Vi mislili? was/[wieviel] wie viel haben Sie gedacht?); (umišljati si) denken (misli, da je nevemkaj naredil er denkt wunder was getan zu haben)
kaj vendar misliš! wo denkst du hin!

3.
misliti si denken, sich denken (kdo bi si bil mislil! wer hätte das gedacht!; to si lahko misliš, da … du kannst dir denken, [daß] dass …); annehmen (krog einen Kreis annehmen)
X si je mogoče misliti X ist denkbar
Xa si ni mogoče misliti X ist undenkbar
misliti si svoje sich sein Teil denken
tega si v sanjah ne bi bil mislil das hätte ich mir nie träumen lassen
kar misli si! denkste!

4.
dati misliti komu jemandem zu denken geben, jemanden nachdenklich stimmen

5.
misliti na denken an (svojo korist an seinen Vorteil, to, da boš plačal račun daran, die Rechnung zu bezahlen, to, da si bomo poiskali drugo stanovanje daran, uns eine neue Wohnung zu suchen)
(meriti na) hinauswollen auf; (paziti na) bedacht sein (na svoje dobro ime auf seinen guten Ruf)

môči (mórem)

A) imperf.

1. potere:
ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
ne morem ga videti non posso vederlo
ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
to bi moglo biti res potrebbe essere vero
jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora

modéré, e [-re] adjectif umerjen, zmeren; masculin, politique zmernež

prix masculin pluriel modérés zmerne cene
habitation féminin à loyer modéré (kratica: H. L. M.) stanovanje za nizko najemnino
être modéré dans ses prétentions biti zmeren v svojih zahtevah

mudar spremeniti, menjati (obleko, stanovanje ipd.); odvesti; goliti se (ptiči); leviti se; mutirati (glas)

mudar (casa) menjati stanovanje, preseliti se
mudar de color barvo spremeniti
mudar de parecer premisliti si
mudar de estado poročiti se
mudar de tiro konje zamenjati, prepreči
mudar de tono druge strune ubrati
mudarse spremeniti se, obrniti se (veter), preobleči se; preseliti se; pročiti, oditi; opraviti potrebo
mudarse de casa preseliti se, menjati stanovanje
mudar(se) la camisa srajco preobleči
¿adónde se ha mudado? kam se je preselil?

nad

1. (više od) kje, kam: über (nad Xom über dem X, nad Xa über den X; (ona) stanuje nad nami sie wohnt über uns; obesiti sliko nad zofo das Bild über das Sofa hängen), oberhalb, oberhalb von (nad 2000 metri dež prehaja v sneg oberhalb 2000 Meter geht der Regen in Schnee über; vas nad Celovcem ein Dorf oberhalb von Klagenfurt)
nad vodo über Wasser (držati se nad vodo sich über Wasser halten)
nad glavo über dem Kopf
nad morjem über dem Meeresspiegel
nad tem/njim/njo … darüber; darüberliegend, darüberhängend … (stanovanje nad tem die darüberliegende Wohnung, slika nad njo das darüberhängende Bild …)
eden/drug nad drugim übereinander, übereinander-
(biti [übereinanderstehen] übereinander stehen, [übereinanderliegen] übereinander liegen)
nad vrstico [hochstehend] hoch stehend

2. (hierarhično više) über (moč nad Xom die Macht über X, vladati nad Xom über X herrschen)
tisti nad mano die da oben množina
postaviti nad koga: (nadrediti) (jemandem) überordnen
figurativno biti vzvišen nad tem [darüberstehen] darüber stehen

3. (več kot) über
nad ničlo über Null
nad osemdeset über achtzig
nad vse über alles
biti nad über … sein, stroški: liegen über (biti za 10 % nad um 10 % über … liegen)
über- (nad tarifo übertariflich)

4. grozeče, sovražno prihajati, iti ipd.: auf … los- (iti/korakati nad Xa auf X losgehen/losmarschieren)
| ➞ → bedeti, dvigati se, jeziti se, sedeti, sklanjati se, skopati se, spotikati se, zgroziti se, glava, kontrola, pregled, zmaga

nadomestn|i (-a, -o) Ersatz- (baterija die Ersatzbatterie, rešitev die Ersatzlösung, zadovoljitev die Ersatzbefriedigung, cilj das Ersatzziel, kandidat der Ersatzkandidat, objekt das Ersatzobjekt, signal das Ersatzsignal, dejanje die Ersatzhandlung, stanovanje die Ersatzwohnung, tkivo medicina das Ersatzgewebe)

najem samostalnik
1. (izposoja) ▸ bérlés, bérletZa dnevni najem stojnice plača 30 evrov. ▸ A stand napi kibérléséért 30 eurót fizet.
V najem sva dobila majhno stanovanje. ▸ Egy kis lakást kaptunk bérbe.

2. (o denarju) ▸ hitelfelvétel, kölcsönfelvételVišina obrestne mere je odvisna od dobe najema posojila. ▸ A kamatláb mértéke a kölcsön futamidejétől függ.

najèm (-éma) m

1. affitto, nolo; conduzione; locazione:
jur. najem ladje imbrago
dati, vzeti stanovanje v najem dare, prendere in affitto (affittare) un alloggio

2. assunzione, contrazione (prestito)

najemn|i [é] (-a, -o) Miet- (spor die Mietstreitigkeit, vozilo der Mietwagen, pravo das Mietrecht); ➞ → najemna pogodba, najemno razmerje, najemno stanovanje

najemnina samostalnik
(denar za najem) ▸ bér, bérleti díjPovezane iztočnice: ekonomska najemnina, neprofitna najemnina, socialna najemnina

najeti glagol
1. (o prostoru ali vozilu) ▸ bérel, bérbe vesz, kiveszDobrih 30 odstotkov prebivalcev EU svoje stanovanje najame, v Sloveniji je takih 24 odstotkov prebivalcev. ▸ Az EU lakosságának bő 30 százaléka bérli a lakását, Szlovéniában ez a lakosság 24 százalékára igaz.

2. (o ljudeh) ▸ fogad, megbíz, felkér Najel je odvetnika, da je dosegel zamrznitev postopka. ▸ Ügyvédet fogadott, hogy elérje az eljárás befagyasztását.
Pred žetvijo za delo na poljih in v skladišču najamejo približno sto okoliških delavcev. ▸ Az aratás előtt körülbelül 100 környékbeli munkást fogadnak fel a földeken és a raktárban való munkavégzésre.

3. (o posojilu) ▸ felveszZa dokončanje sanacije so najeli tudi posojilo v višini dveh milijonov evrov. ▸ A helyreállítás befejezéséhez kétmillió euró hitelt is felvettek.

nájti (nájdem)

A) perf.

1. trovare, ritrovare, rinvenire, rintracciare:
v leksikonu je našel več napak nel vocabolario ha trovato vari errori
najti izgubljeno stvar trovare l'oggetto perduto
živina najde sama domov la mandria trova da sola la strada per tornare
najti delo, stanovanje trovare un lavoro, un alloggio

2. (z glagolskim samostalnikom)
najti milost, pomoč, tolažbo trovare pietà, aiuto, conforto
najti užitek trovare piacere
predlog zakona ni našel soglasja med poslanci la proposta di legge non ha trovato concordi i parlamentari
vedno se najde kdo, ki godrnja ci sarà sempre qualche brontolone
ob tem ne najdem besed non trovo parole
fant, da mu ne najdeš para un ragazzo che non ne trovi di uguali
večjih pijancev ne najdeš ubriaconi così non ne trovi
najti skupen jezik trovare un linguaggio comune, essere d'accordo su qcs.
le kaj najde na njem?! non so cosa ci trovi
PREGOVORI:
lepa beseda lepo mesto najde parola detta a tempo è come pomo d'oro su piatto d'argento
kdor išče, najde chi cerca trova
tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

B) nájti se (nájdem se) perf. refl.

1. pren. trovare la propria strada, scoprire le proprie possibilità; riprendersi

2. pog. trovarsi, incontrarsi