Franja

Rohe, das, surovo stanje

rose-colour [róuzkʌlə] samostalnik
rožnata barva
figurativno prijeten, rožnat videz; rožnato stanje stvari, vedrost, prijetnost

life is not all rose-colour v življenju niso samo prijetnosti

rough¹ [rʌf] samostalnik
hrapavost, neravnost; surovo stanje; surovost, grobost; neprijetne stvari, težki trenutki, surova stran življenja; težaven teren; surov, neotesan človek, neotesanec, prostak

in the rough v surovem, neobdelanem stanju
the rough(s) of life neugodnosti življenja
over rough and smooth v slabem in v dobrem
it is true in the rough v glavnem je to res
to take s.o. in the rough vzeti koga, kakršen je
to take the rough with the smooth enako spreje(ma)ti dobro in slabo, vzeti stvari, kot pač pridejo
to work in the rough grobo izdelati

rudimentariness [ru:diméntərinis] samostalnik
začetni stadij; rudimentarno stanje, nedokončanost

Sachverhalt, der, dejansko stanje; stanje stvari

safety¹ [séifti] samostalnik
varnost, sigurnost, netveganost; zanesljivost (postopka, mehanizma), dobro stanje
arhaično varna (s)hranitev; varovalo (pri puški); puška z varovalom

with safety varno, brez nevarnosti, brez rizika ali tveganja; figurativno zaščita proti nezgodi
safety first! varnost predvsem!
factor (coefficient) of safety varnostni faktor (koeficient)
to be in safety biti na varnem
we cannot do it with safety brez nevarnosti tega ne moremo napraviti
there is safety in numbers če nas je več, je varneje; številke ne lažejo
to play for safety igrati oprezno, figurativno ničesar ne tvegati, biti previden

sainthood [séinthud] samostalnik
svetost, stanje svetosti, svetniškost, svetniško dostojanstvo
pogovorno svetniki

salūbritās -ātis, f (salūbris)

1. zdravost, zdravilnost, stanje zdravosti, zdravje: VARR., HIRT., VITR., loci CI., tum salubritatis, tum pestilentiae signa CI. zdravega vremena, zdravih vremenskih vplivov, caeli COL., PLIN., PLIN. IUN., aquarum L., T.; metaf. krepilnost, krepitev, pospeševalnost, pospeševanje, krepilen (pospeševalen) vpliv (učinek), krepilno (pospeševalno) učinkovanje, zdrav vpliv (učinek): salubritas Atticae dictionis CI. krepilni duh, a vobis (sc. iuris consultis) salubritas quaedam, ab iis, qui dicunt salus ipsa petitur CI.

2. zdravje, ugodno (dobro) počutje: COL., GELL. idr., corporum T., sensim toto corpore salubritas percipi potuit CU., non aliter pristinam recuperare salubritatem posse VAL. MAX.

sámskost ž,
samstvo s samačko stanje, momaštvo, djevojaštvo (-de-)

sangue

A) m

1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati

2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina

3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

B) agg. invar. živordeč

sānitās -ātis, f (sānus)

1. zdravje, ozdravitev (naspr. imbecillitas, exitium): PL., VARR., CELS., PH., SEN. PH., PLIN., GELL., IUST., VULG., AUG. idr., corporis temperatio, cum ea congruunt, e quibus constat, sanitas est CI., qui incorrupta sanitate sunt CI.

2. metaf.
a) duševno zdravje, zdravo (mirno) duševno stanje, bistroumnost, pamet(nost), zdrava pamet, razum(nost), preudarnost, zavedanje, zavestnost: SEN. TR., PLIN. IUN. idr., ita fit, ut sapientia sanitas sit animi CI., sanitas animorum posita est in tranquillitate CI., ad sanitatem reducere CI. ali perducere HIRT. ali revocare AUCT. B. ALX., PETR. ali ad sanitatem flectere aliquem L. spametiti (spametovati) koga, sanitatem animis afferre L., ad sanitatem reverti C. ali redire CI. EP. ali se convertere CI. spametiti (spametovati) se, sanitate ... vacans CI. nespameten.
b) (o govoru in govorniku) trezen, stvaren, preudaren jezik, treznost, stvarnost, preprostost, nezavitost, razbor, razboritost, bistroumnost, preudarnost, premišljenost, zdrav okus: Q. idr., orationis, Atticae dictionis, oratoris CI., eloquentiae T.
c) o drugih abstr. pravilnost, popolnost: victoriae T., metri MACR.

santé [sɑ̃te] féminin zdravje; zdravstveno stanje, zdravstvene razmere

une santé napitnica
à votre santé! na vaše zdravje!
la santé nadzorna služba (v pristaniščih) za nalezljive bolezni
en bonne santé zdrav
santé de fer železno, zelo trdno zdravje
état masculin de santé zdravstveno stanje
maison féminin de santé bólnica, sanatorij (za živčne bolezni)
santé publique zdravstvena služba
service masculin de santé (militaire) sanitetna služba
ministère masculin de la Santé publique ministrstvo za zdravstvo
avoir une petite santé (familier) biti rahlega zdravja
avoir une santé de fer biti železnega zdravja
n'avoir pas de santé ne biti zdrav
comment va la santé? kako je z zdravjem?
boire à la santé de quelqu'un piti na zdravje kake osebe
être en parfaite santé biti odličnega zdravja
porter une santé à quelqu'un napiti komu na zdravje, nazdraviti komu
recouvrer la santé zopet ozdraveti

sarciō -īre, sarsī, sartum (nam. sarcsī, sarctum; prim. umbr. sarsite = sarcītē, gr. ἕρκος ograja, ograda, plot, okop, nasip itd., ὁρκάνη ograda, lat. sarcina, sartor)

1. (po)krpati, (za)krpati, zaši(va)ti, popraviti (popravljati), v prejšnje stanje postaviti (postavljati), spraviti (spravljati), obnoviti (obnavljati): VARR., COL., MART. idr., sarcire est integrum facere P. F., sarcire funes veteres CA., aedes suas PL., vestimenta G., sarta tunica IUV., sarcire dolia quassa PLIN., rimas pedum PLIN. ali rupta intestina PLIN. (po)zdraviti, (za)celiti.

2. Klas. le metaf. popraviti (popravljati), poravna(va)ti, zaménjati (zamenjávati, zamenjaváti), nadomestiti (nadomeščati): detrimentum C., incommodum virtute C., honore iniuriam CI., damna praedā L., ruinas generis lapsi (sc. apum) V., gratia male sarta H. slabo zaceljeno (= slabo obnovljeno) prijateljstvo. Večinoma pt. pf. sartus 3 kot adj. v običajni zvezi sartus et tectus, še pogosteje asind. sartus tectus (o poslopjih) „popravljen in pokrit“ = v dobrem stanju se nahajajoč (bivajoč), dobro ohranjen, dobro popravljen, znova postavljen (zgrajen, pokrit): aedem Castoris sartam tectam tradere CI., (sc. Chelidon) ... in his sartis tectis dominata est CI. ali in sartis tectis quo modo se gesserit CI. v (takih) stavbnih (stavbinskih, gradbenih) zadevah, sarta tecta exigere CI., L., DIG. nadzorovati stavbni položaj (stanje stavb), opera publica, quae locantur, ut integra praestentur, sarta tecta vocantur P. F.; z gen.: sarta tecta aedium sacrarum ... tueri CI. stavbni položaj, instaurare sarta tecta domūs ali templi VULG. hišo (svetišče) spraviti v dobro stanje; pren.: sarta tecta tua praecepta habui PL. sem imel v čislih, Curium sartum et tectum, ut aiunt ... conserves CI. EP. v dobrem stanju (položaju) = v dobrem zdravju, pri dobrem zdravju – Adv. sartē = integrē: P. F.

Schuldenstand, der, stanje dolga/dolgov

sécularité [sekülarite] féminin stanje posvetnega duhovnika

Seelenlage, die, duševno stanje

Seelenzustand, der, duševno stanje

sensitization [sensitaizéišən] samostalnik
senzibilizacija, dovedenje v stanje občutljivosti (za svetlobo)

sequela množina sequelae [sikwí:lə, -li:] samostalnik
posledica
medicina slabo zdravstveno stanje kot posledica kake bolezni

serosity [siərɔ́siti] samostalnik
serozna (sokrvici podobna) tekočina; serozno stanje tekočine