Franja

inhaerescō -ere -haesī (incoh. k inhaerēre) obviseti, obtičati: bestiola in sordibus aurium inhaerescit Ci., ignis hostium i. C., in visco i. Ci.; pren.: amplexus dextram inhaesit V. objel in držal je njegovo desnico, poetae inhaerescunt penitus in mentibus Ci. se globoko vtisnejo v srce.

inonder [inɔ̃de] verbe transitif po-, pre-plaviti; na-, pre-močiti

la sueur inonde son visage pot mu obliva obraz
j'ai été inondé par une averse ploha me je čisto premočila
inonder un pays de produits étrangers preplaviti deželo s tujimi proizvodi
une joie immense inonde mon cœur srce mi je prepolno veselja
s'inonder les cheveux de parfum namočiti si lase s parfumom, naparfumirati si lase
Paris est inondé de touristes Pariz je preplavljen s turisti

īn-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum

I. z zunanjim obj.

1. popis(ov)ati, z napisom označiti (označevati), napis čemu napraviti: versā pulvis inscribitur hasta V., eas statuas poni inscribique iussisti Ci., sepulcrum inimico nomine inscriptum Ci., i. aras Suet., lapides Q., lapis inscriptus Tib., basis inscripta est Mart., cellae inscriptae nomina Mart.; pesn.: flores inscripti nomina regum V. popisane z imeni, sua quemque inscribit facies O. ga natanko označuje.

2. occ.
a) nasloviti (naslavljati), naslov (ime) dati, imenovati: inscribere librum „rhetoricum“ Ci., liber, qui „oeconomicus“ inscribitur (inscriptus est) Ci., libellos Ci., disputationem Q., orationem, togatam (sc. fabulam), imagunculam Suet., i. dominum alicui rei Sen. ph., Martem Sil., arcem publicarum aedium nomine Plin. iun., aedes venales Pl., na prodaj ponujati, aedes Ter. v najem ponujati; tako tudi: aliquem litteratorem i. Suet.
b) pismo nasloviti, naravnati na koga, nameniti komu: epistulam inscribere patri Ci., fasciculus, qui est M'. Curio inscriptus Ci.
c) (na)slikati, z barvami opisa(va)ti, opika(va)ti, tetovirati: inscriptāque … deus qui navigat alno Stat., i. corpora Plin.
č) znamenje vž(i)gati komu, (o)žigosati ga: Iuv., servi inscripti Plin., Mart.; subst. īnscrīpta -ōrum, n na(d)pisi, naslovi: Gell. —

II. z notranjim obj.

1. (na)pisati na kaj, (na)pisati kaj: si quae essent inscriptae litterae Ci., inscripsit sacrum semusto stipite nomen Lucan.; z določilom na vprašanje kje?: ut esset, quod in basi tropaeorum inscribi posset Ci., buculae in femore nomen Myronis inscriptum erat Ci., nomen in porta Ci., in libellis Ci., aliquid in alicuius sepulcro Ci., Lact.; tudi dat.: vestris monumentis suum nomen inscripsit Ci., sibi nomen philosophi Ci. nadeti si ime, nomen tumulo Q., vexillis Suet., alicui stigmata Sen. ph.; pren.: inscriptum sit in fronte eius Ci. naj bo napisano na njegovem čelu, orationem in animo Ci. vtisniti v srce; pesn.: inscripsere deos sceleri O. napisali so na svoj zločin imena bogov = so ga pripisali bogovom, mea dextera leto inscribenda tuo est O. njej gre (je treba) pripisovati tvojo smrt.

2. occ.
a) kot tožnik podpisati: Cod. I.
b) staro pisavo nerazpoznavno narediti, čez kaj pisanega pisati: i. in testamento Icti.

in-sculpō -ere -sculpsī -sculptum (in [praep.], sculpō — scalpō)

1. vrez(ov)ati, vdolbsti, vseka(va)ti; z abl. loci: foedus insculptum columnā aëneā L., summam patrimonii saxo i. H., elogium tumulo Suet., monumento militem Suet., publicis monumentis Plin. iun., nomina tesseris Iust., postibus cornua O.; z dat.: litteras tabellae Q.; s praep. in z abl.: sortes in robore insculptae Ci.

2. metaf. (v duha, v srce) globoko vtisniti: natura insculpsit in mentibus, ut … Ci., innatum est et in animo quasi insculptum esse deos Ci.

3. na(d)pisati, z napisom označiti: dentes eburneos gentis suae litteris Val. Max.

īnspector -ōris, m (īnspicere)

1. opazovalec, ogledovalec, preiskovalec, nadzornik, nadzorovalec: Sen. ph., Ulp. (Dig.); occ. ogledovalec zemljišč v provincah glede na njihovo kakovost in rodovitnost (pridelek), da se po tem odmeri davek: Cod. Th., Cod. I.

2. metaf. vpogledovalec: cordis Aug. vpogledovalec v srce, srcevid, srcegled.

interesar pritegniti (k), pridobiti (para za); zanimati; tikati se; zbuditi zanimanje; važen biti

eso me interesa mucho to se me zelo tiče
ha logrado interesar su corazón pridobil si je njeno srce
interesarse zanimati se, reflektirati (por za, na)
interesarse con alg. por una persona pri kom se za koga zavzeti
interesarse en alg. empresa udeležiti se kakega podjetja

interior notranji; skrit

comercio (mercado) interior notranja trgovina (trg)
habitación (piso) interior dvoriščna soba (stanovanje)
política interior notranja politika
ropa interior spodnje perilo
interior m notranjost; notranji del mesta (dežele); srce
Interior Tu (v naslovu na pismu)

in-vīscerō -āre -āvī -ātum (in [praep.], vīscera) v drob(ov)je vde(va)ti, vstaviti (vstavljati); pren.: sibi quodam modo inviscerarunt (so si globoko v srce vtisnili), quod dominus dixit Aug., invisceratus cordi timor domini Aug. globoko ukoreninjen, caritas inviscerata in cordibus nostris Aug.

iron² [áiən] samostalnik
železo; železen predmet (npr. vžigalo znamenja v kožo), likalnik, rezilo orodja, harpuna
množina okovi
poetično meč, orožje
množina, medicina železna opora za nogo

cast iron lito železo
pig iron surovo železo
sheet iron pločevina
scrap iron staro železo
wrought iron kovno železo
sleng shooting iron revolver
navtika in(to) irons v vetru, ki se ne da obrniti
a will of iron železna volja
a man of iron človek železne volje; trd, nepopustljiv človek
a heart of iron trdo srce
the iron entered into his soul strlo ga je (bolečina)
to put in irons vkovati v železje
to have too many irons in the fire imeti preveč železa v ognju, delati preveč stvari hkrati
he is made of iron je trdnega zdravja
to rule with a rod of iron (ali with an iron hand) vladati z železno roko
to strike while the iron is hot kovati železo dokler je vroče

izgubíti (-ím) | izgúbljati (-am)

A) perf., imperf. perdere; smarrire:
izgubiti dokumente perdere i documenti
izgubiti svojce perdere i parenti
izgubiti barvo, lesk perdere il colore, lo smalto; scolorire
izgubiti sluh, vid perdere l'udito, la vista
izgubiti zavest perdere coscienza
izgubiti bitko perdere la battaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. učenec je izgubil leto lo scolaro ha perso l'anno
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo
izgubljati ugled v javnem mnenju scadere nell'opinione pubblica
pren. izgubiti srce innamorarsi
pren. izgubiti tla pod nogami perdere terreno sotto i piedi
izgubiti višino (letalo) perdere quota
pren. izgubiti živce perdere i nervi
pren. izgubiti kaj iz vida perdere qcs. di vista
šport. izgubiti plošček, žogo perdere il puck, il pallone
PREGOVORI:
kjer nič ni, še cesar pravico zgubi cento ladri non possono spogliare un uomo nudo

B) izgubíti se (-ím se) | izgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. perdersi:
izgubiti se v gozdu perdersi nel bosco
za fantom se je izgubila vsaka sled dal giovane si sono perdute tutte le tracce

2. (postati, postajati neviden, neslišen) perdersi:
pokrajina se je izgubljala v megli il paesaggio si perdeva nella nebbia

3. (skoraj neopazno oditi) sparire, eclissarsi; svignarsela:
gostje so se drug za drugim izgubljali gli ospiti si eclissavano uno dopo l'altro

4. (prenehati biti, obstajati) estinguersi; scomparire:
stare navade se izgubljajo le vecchie usanze vanno scomparendo

5. (biti prevelik, previsok) sguazzare:
izgubiti se v obleki sguazzare nel vestito

izkušen pridevnik
1. (v poklicu, dejavnosti ali na področju) ▸ tapasztalt, gyakorlott, jártas Izkušeni zdravniki vedo, da nekatera znamenja na jeziku napovedujejo še neodkrite nevarnosti za srce in ožilje. ▸ A tapasztalt orvosok tudják, hogy a nyelven található bizonyos jelek még nem diagnosztizált szív- és érrendszeri kockázatokat jeleznek.Imamo nekaj mladih in nadarjenih košarkarjev, ki se morajo še kaliti, zaradi česar smo naše vrste želeli okrepiti z dvema ali tremi izkušenimi igralci. ▸ Van néhány fiatal és tehetséges játékosunk, akiknek még fejlődniük kell, ezért szerettük volna két-három tapasztalt játékossal megerősíteni a sorainkat.Tura je zelo zahtevna in primerna za izkušene planince brez vrtoglavice. ▸ A túra nagyon nehéz és megfelelő tapasztalatokkal rendelkező hegymászókat igényel, akik nem szédülnek. Izkušeni jadralci lahko plovilo najamejo brez posadke. ▸ A tapasztalt vitorlázók legénység nélkül is bérelhetik a hajót.Imajo zelo izkušeno ekipo, saj so vsi ključni igralci starejši od 25 let. ▸ Nagyon tapasztalt csapatuk van, minden kulcsjátékosuk 25 évnél idősebb.

2. (ki je veliko doživel in se naučil) ▸ tapasztaltDuhovnik, star izkušen mož, se je le dobrohotno smehljal njenemu navdušenju. ▸ A pap, egy tapasztalt férfi, jóindulatúan mosolygott a lelkesedésén.
Nikoli ne reci nikoli, pravijo izkušeni možje. ▸ Soha ne mondd, hogy soha, mondják a tapasztalt emberek. Izkušeni ljudje pravijo, samo da bosta vladala mir in zdrava pamet in da bo zdravje, vse drugo bo prišlo samo po sebi. ▸ A tapasztalt emberek azt mondják, hogy legyen csak béke, uralkodjon a józan ész és meglegyen az egészség, minden más magától jön.Vprašajte za nasvet bolj izkušenega človeka. ▸ Kérjen tanácsot egy tapasztaltabb személytől.

3. (o ljubezenskem odnosu ali spolnosti) ▸ tapasztalt
Bil je izkušen moški, deset let starejši od nje in znal jo je ljubiti kot nihče drug. ▸ Tapasztalt férfi volt, a nőnél tíz évvel idősebb, és úgy tudta szeretni, mint senki más.
Izkušeni ženskarji trdijo, da so vse ženske enake, vendar jim tega nihče ne verjame, vsi hočejo preveriti. ▸ A sokat tapasztalt nőcsábászok azt állítják, hogy minden nő egyforma, de senki sem hisz nekik, mindenki ellenőrizni akarja.
Bil je zelo izkušen moški, a še nikoli v življenju ni spoznal tako strastne in nenasitne ženske. ▸ Sokat tapasztalt férfi volt, de ilyen szenvedélyes és kielégíthetetlen nővel még életében nem találkozott.
Obdržati moža v svoji postelji ni enostavno, zato je vsaka beseda izkušenih žena še kako dobrodošla. ▸ Nem egyszerű megtartani a férjet az ágyunkban, ezért a tapasztalt nők minden szava sokat ér.

iztŕgati (-am)

A) perf. ➞ trgati

1. strappare, staccare; pren. staccare, isolare (dal contesto), estrapolare

2. pren. strappare, sottrarre:
iztrgati otroka slabi družbi sottrarre il ragazzo alle cattive compagnie
smrt ga je iztrgala svojim dragim la morte lo rapì ai familiari

3. pren. (doseči, da kdo kaj pove) strappare, carpire:
iztrgati komu skrivnost carpire, strappare un segreto (a)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iztrgati iz spomina dimenticare, cancellare il ricordo
pren. srce bi si iztrgala zanj darei l'anima, la vita per lui

B) iztŕgati se (-am se) perf. refl. strapparsi; liberarsi

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

Jezus [é] moški spol (-a) Jesus
kip Jezusa die Jesusfigur
Srce Jezusovo Herz Jesu
praznik Srca Jezusovega das Herz-Jesu-Fest
Jezusovo življenje das Leben Jesu
raziskovanje Jezusovega življenja die Leben-Jesu-Forschung
prikazovanje Jezusovega življenja die Leben-Jesu-Darstellung
dete Jezus das Jesuskind, das Christuskind

káliti kâlīm
I.
1. kaliti: kaliti čelik, snagu
2. kaliti srce razveseljevati srce
II. kaliti se kaliti se: kako se kalio čelik; ekspr. kali se revolucionarni duh

kámen stone; ZDA (vsake oblike) rock; medicina calculus, stone, gravel, concretion; (prodnik) pebble

brusni kámen whetstone, grindstone
drag kámen precious stone, gem
drobilec kámna (oseba) quarryman, quarrier, (stroj) crushing machine, jaw (ZDA rock) crusher
gradbeni kámen building stone
kisli kámen (galun) alum
kresilni kámen mint, flintstone, (za vžigalnik) (lighter) flint
kámen kaldrme cobble, cobblestone
ledvični kámen kidney stone
loščilni kámen (za kovine) Bath-brick
miljni kámen milestone
mlinski kámen millstone
peklenski kámen lunar caustic, silver nitrate
preskusni kámen touchstone; test
nagrobni kámen tombstone, gravestone
otesan kámen hewn stone, dressed stone, ashlar
sklepni kámen keystone
kámen spotike stumbling block
kámen modrih philosophers' stone
vinski kámen tartar
temeljni kámen foundation stone
vogelni kámen cornerstone
kámen v mehurju medicina urinary calculus
žolčni kámen gallstone
zobni kámen tartar
umeten drag kámen imitation gem
tvorba kámnov medicina lithogenesis
mrzel kot kámen stone-cold
gluh kot kámen stone-deaf
trd kot kámen (as) hard as stone, stone-hard
domet, lučaj kámna a stone's throw
kup kámnov a heap of stones
obdelovanje kámna stonework
srcé iz kámna a stony heart
trd kot kámen (figurativno) hard as stone, biblija arhaično hard as the nether millstone
lomiti kámen to quarry
metati kámne v koga to throw stones at someone
to bi še kámen omečilo it is enough to melt a heart of stone
odvaliti komu težak kámen od srca to take a load (ali a weight) off someone's mind
kámen se mi je odvalil od srca a great weight has been taken off my mind, that's a great weight off my mind
ne pustiti kámna na kámnu not to leave a single stone standing
zmrzuje, da kámen poka it freezes hard
porušiti, razdejati kámen za kámnom to pull down stone by stone
od zgradbe ni ostal kámen na kámnu not a single stone of the building was left standing
rajši bi kámne tolkel na cesti! I'd rather do hard labour, I'd rather join a chain gang
zagnati, zalučati kámen v koga to cast a stone at someone
ubiti dve muhi z enim kámnom to kill two birds with one stone
kámen do kámna palača (figurativno) look after the pennies and the pounds will take care of themselves

kamnít de (ali en) pierre, pierreux, caillouteux, rocailleux

kamnit vrč cruche ženski spol de grès
kamnito srce cœur moški spol de pierre (ali insensible)

kamnít de piedra; pétreo

kamnito srce corazón m de piedra

kapljic|a ženski spol (-e …) der Tropfen, das Tröpfchen
za vino: dobra/žlahtna kapljica ein guter/edler Tropfen
(krvi Blutströpfchen, Blutstropfen, potu Schweißtropfen, vode Wassertropfen, rose Tautropfen)
kapljice množina Tropfen množina, -tropfen
( medicinabaldrijanove Baldriantropfen, Hoffmannove Hoffmannstropfen, proti kašlju Hustentropfen, za nos Nasentropfen, za oči Augentropfen, za srce Herztropfen, za želodec Magentropfen)
medicina par kapljic krvi die Schmierblutung
dajati po kapljicah eintropfen, eintröpfeln, einträufeln
dodajati po kapljicah zutropfen
po kapljicah tröpfchenweise, tropfenweise
kemija analiza v kapljici die Tüpfelanalyse

kapo dol frazem
(o čestitanju ali spoštovanju) ▸ le a kalappal
Pohvalili so njegovo veliko srce. ''Fant, kapo dol!" ▸ Megdicsérték a nagy szívét. „Fiú, le a kalappal!”
Fantom je treba dati kapo dol, saj igramo tako, kot smo dogovorjeni. ▸ Le a kalappal a fiúk előtt, hiszen a megbeszéltek szerint játszunk.