Franja

stillstand [stílstænd]

1. samostalnik
zastoj, mirovanje, prenehanje, ustavitev

2. neprehodni glagol
geologija ne se spremeniti

stone² [stóun] prehodni glagol
kamnati, obmetavati s kamenjem; odstraniti koščico (pri sadju); ograditi, obložiti s kamnom; tlakovati, zgraditi iz kamenja; (na)brusiti, polirati, (z)gladiti
zastarelo spremeniti (se) v kamen

to stone to death do smrti kamnati

stop² [stɔp]

1. prehodni glagol
ustaviti, zaustaviti; prekiniti, ovirati, zadrževati; prenehati s čim; zamašiti (z zamaškom), začepiti (često up)
zatesniti; plombirati (zob); zapolniti, zapreti, ustaviti (krvavenje itd.); zastavljati, zadrževati (promet); prestreči, odbiti, parirati (udarec); odtrgati, zadržati, prikrajšati (plačo, podporo itd.); zapreti (plin, paro, vodo); odvrniti (from od)
navtika privezati (ladjo)
slovnica označiti z ločili, staviti interpunkcijo, ločila
glasba pritisniti na (žico, struno), spremeniti višino tona s pritiskom na struno; udušiti (glas)

2. neprehodni glagol
ustaviti se, obstati
pogovorno ostati (v postelji, pri kom itd.), biti na obisku; nastaniti se (with s.o. pri kom)
(pre)nehati, prekiniti se, napraviti prekinitev (odmor, pavzo), pavzirati; zamašiti se (cev)

a badly spelt and badly stopped letter pismo, polno pravopisnih in interpunkcijskih napak
stop thief! primite tatu!
to stop in bed ostati v postelji
to stop a blow odbiti, parirati udarec
to stop a blow with one's head hudomušno dobiti udarec po glavi
to stop s.o.'s breath sapo komu zapreti; zadušiti koga
to stop a bullet sleng biti zadet od krogle, biti ustreljen
to stop a car ustaviti, stopati avto
to stop a cheque prepovedati izplačilo čeka
to stop dead (short) nenadoma se ustaviti, obstati kot ukopan
to stop doing s.th. prenehati s čim
shall you stop for dinner? boste ostali na večerji?
to stop one's ears (za)mašiti si ušesa, figurativno ne hoteti slišati
to stop a gap zamašiti vrzel (luknjo), nadomestovati v potrebi
I am going to stop a few days zaustavil se bom nekaj dni
to stop s.o.'s mouth zamašiti komu usta
do stop that noise! nehajte vendar s tem hrupom (ropotom)!
stop your nonsense! dovolj je vaših neumnosti!
he'll stop at nothing on se ničesar ne ustraši
to stop payment ustaviti plačilo
to stop running nehati teči
he stopped me from speaking preprečil mi je, da bi povedal svoje mnenje
he never stops to think nikoli si ne vzame časa, da bi premislil (za premislek)
to stop a tooth plombirati zob
my watch has stopped ura se mi je ustavila
to stop the way zastaviti, zapreti pot, ovirati napredovanje
to stop work ustaviti delo
to stop a wound ustaviti krvavitev rane

suberificare, suberificarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ suberifico) bot. spremeniti se v pluto, opluteti

sublime² [səbláim] prehodni glagol & neprehodni glagol
kemija sublimirati (se)
figurativno idealizirati, oplemenititi (se); z oplemenitenjem spremeniti (into v)
biti očiščen, rafiniran, idealiziran

sublimer [süblime] verbe transitif, chimie iz trdne snovi napraviti plinasto; očistiti; oplemenititi; spremeniti v kaj višjega, plemenitejšega; sublimirati

sublimer une passion oplemenititi, sublimirati strast

substantiver [-tive] verbe transitif spremeniti v samostalnik

substantiver un adjectif, un infinitif spremeniti pridevnik, nedoločnik v samostalnik (npr. le vrai, le dîner)

surgeler [-žəle] verbe transitif spremeniti v zmrznjeno stanje pri zelo nizki temperaturi (des denrées alimentaires jestvine)

svŕnuti svr̂nēm
I.
1. zaviti, kreniti: svrnuti s pravoga puta; svrnimo k meni
2. sneti: svrnuti papak s noge
3. obrniti, vrniti: svrnuti vodu u korito
4. obrniti, pritegniti: svrnuti pažnju na sebe
5. zaobrniti v drugo smer: svrnuti razgovor
6. zavrniti: svrnuti ovce
7. svrnuti vjerom prelomiti besedo
8. svrnuti umom znoreti
II. svrnuti se
1. obrniti se
2. spremeniti se: naša radost svrnuće se u tužbu; dan se svrnu u mrklu noć
3. odreveneti: svrnuli mi se prsti od zime

tack² [tæk] prehodni glagol
pritrditi, pričvrstiti, pribiti (z žebljički); začasno zašiti z dolgimi šivi; dodati, priključiti, prilepiti, privezati (on, to na, k)
tehnično začasno zalotati
neprehodni glagol
v cikcaku jadrati proti vetru; nenadoma spremeniti smer vožnje, (nenadoma) spremeniti svoj kurz, lavirati, iti po drugi poti, spremeniti taktiko

to tack a rug pritrditi predposteljnik

talk round prehodni glagol
na dolgo pretresati; spremeniti prepričanje ali mišljenje (kake osebe); pregovoriti (koga)

temperar umeriti, omiliti, olajšati, ublažiti; ameriška španščina zrak spremeniti, iti na letovišče

tornar vrniti (se); nazaj dati; obrniti; spremeniti v

tornar a hacer (= volver a hacer) še enkrat napraviti
tornar del viaje vrniti se s potovanja
tornar por alg. iti po koga
tornarse obrniti se; spremeniti se
tornarse encarnado rdeč postati

tourner [turne] verbe transitif vrteti, obračati, obrniti, sukati; stružiti, krožno mešati; prevesti; snemati (film); izraziti, (na)pisati, stilizirati; verbe intransitif vrteti se, obiti, iti (autour de okoli, okrog); obrniti se, skreniti, zaviti (à droite, à gauche na desno, na levo); krožiti, rotirati; filmati; sprevreči se (veter); spremeniti se (en v), postati; izteči se; izvreči se (en v); skisati se (vino), sesiriti se (mleko); dobiti barvo (sadeži)

se tourner obrniti se, okreniti se (vers proti)
se tourner contre quelqu'un obrniti se, nastopiti proti komu; spremeniti se (en v), postati
verbe transitif: tourner et retourner quelque chose obračati, vrteti kaj na vse strani
faire tourner quelqu'un en bourrique (figuré) razjeziti, razhuditi koga
tournez, s'il vous plaît obrnite (list), prosimo!
tourner le bouton prižgati luč
tourner bride (figuré) presedlati
tourner casaque (figuré) presedlati, postati uskok
tourner un compliment napraviti (lep) poklon
tourner une difficulté izogniti se težavi
tourner une loi obiti zakon
tourner le dos obrniti hrbet; figuré zbežati
tourner le coin de la rue zaviti okrog uličnega vogala
tourner quelqu'un en dérision zasmehovati koga
tourner l'ennemi obiti sovražnika
tourner un film vrteti, snemati film
faire tourner un disque zavrteti gramofonsko ploščo
faire tourner une entreprise spraviti podjetje v obratovanje
tourner quelqu'un à son gré (figuré) okrog prstov koga oviti
il tourne bien ses lettres dobro, lepo piše svoja pisma
tourner quelqu'un en ridicule osmešiti koga, norčevati se iz koga
tourner le sang, les sangs (figuré) pognati strah v kosti
tourner une sauce (krožno) mešati omako
tourner les souliers pošvedrati čevlje
tourner les talons peté pokazati, popihati jo
tourner la tête pogledati nazaj
tourner tout en mal vse v slabo obrniti
tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
tourner un pied de table stružiti nogo za mizo
verbe intransitif: tourner à l'aigre poslabšati se
tourner bien, mal dobro, slabo se obračati, se končati
tourner court nenadoma se ustaviti, spodleteti
tourner du côté de quelqu'un potegniti s kom, stopiti na njegovo stran
il tourne cœur srce je adut
la chance a tourné sreča se je obrnila, stvari so se spremenile
silence, on tourne! tišina, snemamo (film)!
cet enfant a mal tourné ta otrok je zašel na slaba pota, se je spridil
le temps tourne au froid vreme postaja hladno
le lait a tourné mleko se je skisalo, sesirilo
cela tournera à son honneur to mu bo v čast
tourner autour du pot hoditi kot mačka okrog vrele kaše, ne priti z besedo na dan, obotavljati se
la tête me tourne v glavi se mi vrti
tourner autour d'une femme vrteti se okrog ženske, dvoriti ji
il tourne sans cesse autour du ministre neprestano se vrti okrog ministra, išče njegovo naklonjenost, dobrohotnost
il tourne à tout vent on obrača plašč po vetru
tourner au tragique posta(ja)ti tragično, končati se tragično
tourner rond vrteti se okoli, familier dobro se končati
(populaire) tourner de l'œil omedleti
tourner de travers slabo se končati, ponesrečiti se, spodleteti
tourner à vide (automobilisme) teči prazen
j'au vu tout tourner vse se mi je zavrtelo pred očmi, postal sem omotičen
se tourner contre quelqu'un obrniti se proti komu, postati mu sovražen
je ne sais plus de quel côté me tourner ne vem več, kje se me glava drži
il se tourne et se retourne dans son lit obrača se sem in tja, premetava se v postelji
se tourner le pied zviniti si, spahniti si nogo
se tourner vers quelqu'un (figuré) obrniti se na koga (za pomoč, uslugo)

trāns-eō -īre -iī -ītum (trāns in īre)

I. intr.

1. iti čez, iti tja, preiti (prehajati), preseliti (preseljevati) se: Pl., Ter. idr., e suis finibus in Helvetiorum fines C., per media castra S., ne fugitivi ad Messanam transire possent Ci., Mileto Cu. preseliti se iz Mileta, ex Volscis in Aequos L., ab Rhodo in Asiam Suet.; occ.
a) (k sovražniku) prebegniti (prebegati, prebegavati): N. idr., transire aperte L., ad hostes Pl., ad adversarios Ci., ad Pompeium C., in aliena castra Sen. ph.
b) (k drugi stranki) prestopiti (prestopati): ut nulla ante Britanniae nova pars pariter illacessita transierit (sc. ad Romanos) T., iam Magnus transisse deos (sc. ad hostes) senserat Lucan.
c) (v drug stan (položaj), v drugo stanje) prestopiti (prestopati): a patribus ad plebem L., pigre ex Macedone ac libero in Persicam servitutem Sen. ph., e grammatici statim ludo in forum Suet.; pren.: in (ad) sententiam alicuius Cu., L. pristopiti (pristopati) k mnenju koga, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, senatus frequens in alia omnia transiit Hirt. je glasoval proti, illuc, ut … Cael. ap. Ci. glasovati zato, da …
d) metaf. α) preiti (prehajati) v kaj, spremeniti (spreminjati) se v kaj: ille in humum saxumque transit C., transit in iram O. se ujezi, se razjezi, transire in amaritudinem Plin. ogreneti, utinam ista saevitia intra peregrina exempla mansisset nec in Romanos mores … transisset Sen. ph., morbus transit in eum Plin. ga okuži (okužuje), odor transit in vestes Plin. obleka se navzame vonja. β) preiti (prehajati) βα) v govoru k drugemu predmetu, na drug predmet: alio transire Ci., ad partitionem transeamus Ci., deinde ad hanc sententiam transiit Sen. rh. ββ) kot gram. t. t.: ex multitudine (iz množine) transire in singulare Varr., ut discerni nequeat, nisi transieris in aliam personam aut tempus Varr., in participia Q., in eam (sc. vocalem) Q.

2.
a) skozi iti, (skozi) prodreti prodirati, skozi švigniti (švigati), šiniti (šinjati): res per gulam (po grlu) transiturae Sen. ph., transit validum fulmen per saxa, per aëra Lucr.; o jedi in pijači (ki gre po prebavi naprej): cibi, qui difficillime transeant Varr. težko prebavljive, vinum per urinam transit Plin., di faciant, ut id bibatis, quod vos numquam transeat Pl.
b) pren. prodreti (prodirati), prešiniti (prešinjati): quaedam animalis intelligentia per omnia permanat et transit Ci.

3.
a) iti mimo: pedites equitesque transiere et transvecti sunt L. so šli in jezdili mimo, ut transeuntes (mimoidoče) cum praedā exciperet Eutr., pervade et intra (vstopi) vel da, quam ob rem transeas Luc.; o krajih, mimo katerih se peljemo in se nam zdi, da gredo mimo nas: tunc tenuis Lemnos transitque Electria tellus Val. Fl., transit Halys Val. Fl.
b) metaf. preiti (prehajati), poteči (potekati), preteči (potekati), miniti (minevati), iti mimo: dies transiit C., transiit aetas quam cito! Tib., menses transeunt Ph., gloria transiit Plin., imperium brevi transiturum T. —

II. trans.

1. iti čez kaj, prekoračiti (prekoračevati), prestopiti (prestopati), prečkati, prečiti: Euphratem Ci., Larisum amnem L., mare Ci., campos pedibus Lucr., Alpes cum exercitu transiit N., quoddam stagnum Aug.; pass.: flumen pedibus aegre transiri potest C., Rhodanus transitur C., Alpes transitae L.; pesn.: rota transit serpentem V. gre čez, povozi; metaf.
a) prestopiti (prestopati), preseči (presegati, presezati), prekoračiti (prekoračevati): modum Ci., fines verecundiae Ci., Dei legem Lact.
b) hitro odpraviti (odpravljati), ne (le malo, kaj malo) (z)meniti se za kaj: (sc. Vitellius) magna transibat T.
c) pretrpe(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati): quae premant … facile Ci. ep.
d) ne zazna(va)ti, narediti (doseči), da se kaj ne ugotovi (zazna): intentionem Q.

2. skozi iti, preteči (pretekati), preleteti (preletati, preletavati), prehoditi (prehajati), prepotovati, prepluti: vestibus in ignem coniectis vim flammae transiit N., iter triginta diebus N., Formias Ci. ep., gulam Plin., Tigris … transit lacum Plin.; occ. predreti (predirati), prebosti (prebadati): ilia cuspide transit Sil.; metaf.
a) α) (o govorniku) mimogrede omeniti (omenjati), v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev) vzeti (jemati): leviter transire … unamquamque rem Ci. β) (o bralcu) površno pregledati (pregledovati), površno prebrati (prebirati): libros cursim Gell.
b) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): annum quiete et otio T., vitam Sen. ph., vitam silentio S., hiemem transiere securi Sen. ph.

3. mimo česa iti, preteči (pretekati), uhiteti, prehite(va)ti koga: omnes mensas transiit Pl., pernicibus plantis transit equum cursu V.; metaf.
a) prehite(va)ti, prekositi (prekašati), preseči (presegati): si non transierit, aequabit Q., Pompeium transire parat Lucan., spes transeundi Q.
b) α) ne (z)meniti se za koga, kaj, preskočiti (preskakovati), ne omeniti (omenjati), molče preiti (prehajati), zamolč(ev)ati, molčati o čem: aliquem Plin. iun., rem silentio Ci., ut alia omnia transeam Sen. ph., illa quoque minora non sunt transeunda Q., transi ab iis (sc. urbibus) Sen. ph. ne oziraj se na … = ne glede na … β) pri branju preskočiti (preskakovati), preiti (prehajati), iti mimo, izpustiti (izpuščati): multa Cael. ap. Ci., quaedam Plin. iun.
c) (o stvareh) iti neopažen mimo koga, uiti (uhajati) komu, izmakniti (izmikati) se komu: nil transit amantes Stat., ita compositi sumus, ut nos cotidiana, etiamsi admiratione digna sunt, transeant Sen. ph. da ne opazimo. — Adv. pt. pr. trānseunter mimogrede, površno: Amm., Aug.

Opomba: Pf. transīt: V., transivit Sen. ph., Aus.; fut. transiet: Tib., Sen. ph., Ap., Eccl.

transmogrify [trænzmɔ́grifai] prehodni glagol
šaljivo preobraziti, popolnoma preoblikovati; spremeniti obliko

transmutable [trænzmjú:təbl] pridevnik (transmutably prislov)
spremenljiv; ki se da spremeniti (preobraziti, pretvoriti, predrugačiti)

transpose [trænspóuz] prehodni glagol
premestiti, prestaviti, menjati; spremeniti red, stavo (besed) v stavku
glasba transportirati

transsubstantier [-sje] verbe transitif, religion spremeniti (kruh in vino) v Kristusovo telo in kri

transubstantiate [trænsəbstǽnšieit] prehodni glagol
snovno spremeniti (into, to v)
religija spremeniti kruh in vino v Kristusovo telo in kri