Franja

glasóven vocal; sound

glasóvni organi the vocal organs
glasóvni premik gramatika sound shift
glasóvna sprememba sound change
glasóvna transkripcija phonetic transcription

ime¹ [é] srednji spol (-na, -ni, -na) (osebno ime) der Name; Personenname, -name (dekliško Mädchenname, domače Rufname, dvojno Doppelname, hišno Hausname, krstno Taufname, ljubkovalno Kosename, moško Männername, očetovo Vatername, žensko Frauenname, skrivno/ilegalno Tarnname, Deckname, šaljivo Scherzname, umetniško Künstlername, zbadljivo Neckname); (poimenovanje) der Name, -name (lastno Eigenname, občno Gattungsname, zbirno Sammelname; krajevno Ortsname, ledinsko Flurname, ljudsko Gemeinname, Trivialname, dežele/države/pokrajine Ländername, ladje Schiffsname, meseca Monatsname, naroda Völkername, zvezde Sternname)
ime Božje Gottes Name, der Name Gottes
ime Jezusovo der Name Jesu
|
… imena Namen(s)-
(določitev die Namengebung, omemba die Namensnennung, izbira die Namen(s)wahl, navedba die Namensangabe, sprememba die Namensänderung, uporabljanje die Namensführung; oseba tega imena der Namensträger)
… imen Namen-
(seznam das Namenverzeichnis, die Namenliste, knjiga das Namenbuch, register das Namenregister)
spomin za imena das Namengedächtnis
ščitek z imenom das Namensschild
štampiljka z imenom der Namensstempel
tablica z imenom na vratih: das Namensschild
dati ime komu/čemu (jemanden/etwas) taufen, benennen
na ime krstiti: auf einen Namen (taufen)
slišati na ime auf den Namen hören
delnica na ime die Namensaktie
vrednostni papir na ime das Namenspapier
po imenu: namens, dem Namen nach, beim Namen
po imenu X X genannt
klicati po imenu beim Namen rufen
pod imenom: unter dem Namen
pod tujim imenom unter fremden Namen
v imenu koga/česa: im Namen von
v Božjem imenu in Gottes Namen
z imenom klicati: beim Namen (rufen)
s pravim imenom beim rechten/richtigen Namen

īnflexus -ūs, m (īnflectere) zavoj, krivina: infl. flexuosi Arn., vicorum inflexu Iuv.; metaf.: modulationis Sen. ph. sprememba.

izpremémba glej spremémba changement moški spol , modification ženski spol

izvršiti se povratni glagol
(zgoditi se) ▸ végbemegy, zajlik, történik
Te so tako tanke, da se lahko skozi njihove stene izvrši izmenjava snovi. ▸ Ezek olyan vékonyak, hogy végbe tud menni az anyagcsere a falukon keresztül.
Vse dejanje 453 strani obsegajočega romana se izvrši v pol leta in sicer v drugi polovici leta 1092. ▸ A 453 oldalnyi regény teljes cselekménye fél év alatt zajlik, méghozzá az 1092-es év második felében.
Bolnica je čutila, da se je na njej izvršila velika sprememba. ▸ A beteg érezte, hogy nagy változás történt vele.
Pri večini vrst življenjski cikel traja skozi celo leto, da se popolnoma izvrši, izjeme so samo kakšne izredno majhne vrste, pri katerih se lahko v enem letu zamenjata dve ali celo več generacij. ▸ A legtöbb faj esetében az életciklus egy teljes évig tart, ez alól csak néhány rendkívül kicsi faj jelent kivételt, ahol egy év alatt két vagy akár több generáció is válthatja egymást.
Okužba se velikokrat izvrši na nezrelih plodovih. ▸ A fertőzés sok esetben az éretlen terméseken fordul elő.

kaz|en ženski spol (-ni …) pravo die Strafe (tudi figurativno), -strafe (častna Ehrenstrafe, denarna Geldstrafe, disciplinska Disziplinarstrafe, enotna Einheitsstrafe, glavna Hauptstrafe, kolektivna Kollektivstrafe, nadomestna denarna Ersatzgeldstrafe, nadomestna zaporna Ersatzfreiheitsstrafe, najnižja Mindeststrafe, najvišja Höchststrafe, odvzema prostosti Freiheitsstrafe, Haftstrafe, pogodbena Konventionalstrafe, pogojna Strafaussetzung zur Bewährung, poprejšnja Vorstrafe, posamezna Einzelstrafe, skupna Gesamtstrafe, smrtna Todesstrafe, stranska Nebenstrafe, telesna Körperstrafe, uklonilna Erzwingungsstrafe, Zwangsstrafe, zaporna Freiheitsstrafe, Haftstrafe)
mandatna kazen das Verwarnungsgeld, der Strafbefehl, das Strafmandat
v šoli - naloga: die Strafarbeit
religija božja kazen Strafe Gottes
večna kazen ewige Strafe/Verdammnis
za kazen strafweise (naložiti auferlegen)
naložiti kazen/obsoditi na kazen eine Strafe verhängen, na zaporno: eine Freiheitsstrafe verhängen
odmeriti kazen eine Strafe zumessen, das Strafmaß festsetzen
za kar je zagrožena kazen bei Strafe verboten
združen v kazni mitbestraft
brisanje kazni die Straftilgung
brisati kazen die Strafe tilgen
izključitev kazni die Strafausschließung
izvrševanje kazni zaporne: der Strafvollzug, Haftvollzug
druge: die Strafvollstreckung
odpustitev kazni die Strafaufhebung
omilitev kazni die Strafmilderung
podložnost kazni die Straffälligkeit
poostritev kazni die Strafschärfung, Strafverschärfung
po prestani kazni nach Verbüßung der Strafe
preostanek kazni die Reststrafe
razlog za omilitev kazni der Strafmilderungsgrund
sprememba kazni die Strafumwandlung
višina kazni das Strafmaß
vrsta kazni die Strafart
zastaranje kazni die Strafverjährung
znižanje kazni der [Straferlaß] Straferlass
prepovedati pod kaznijo unter Strafandrohung verbieten
s pridržano kaznijo mit Strafvorbehalt
zagroziti s kaznijo za (etwas) unter Strafe stellen

kázen (-zni) f

1. castigo; punizione; pena:
otrok zasluži kazen il bambino si merita un castigo
dati kazen castigare, punire
pog. odsedeti, odslužiti kazen scontare la pena
odpustiti, preklicati kazen perdonare, revocare la pena
plačati kazen pagare la multa, la contravvenzione
mila, stroga kazen pena, punizione mite, severa
disciplinska, eksemplarična kazen punizione disciplinare, esemplare
denarna kazen pena pecuniaria, penale
telesna kazen pena corporale

2. jur. pena; punizione; ekst. fio:
odmeriti, predpisati kazen prescrivere la pena
naložiti kazen infliggere una punizione
najnižja, najvišja kazen pena minima, massima
pogojna kazen condanna condizionale
prostostna kazen, kazen odvzema prostosti (zaporna kazen) pena detentiva
smrtna kazen pena capitale, di morte
odgoditev kazni dilazione della pena
odpustitev kazni condono della pena, remissione; amnistia
pod smrtno kaznijo sotto pena di morte, pena la morte
sprememba kazni commutazione della pena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. večna kazen pena eterna
ped. vzgojna kazen castigo educativo, punizione educativa
žarg. šol. pisati kazen trascrivere, copiare per castigo
dobiti zasluženo kazen pagare il fio; šport. punizione; penalità, penalizzazione

kázen punición f , castigo m ; jur pena f ; (kazenska sodba) condena f

telesna kazen castigo corporal
denarna kazen multa f, (sankcija) sanción f
disciplinska kazen corrección f disciplinaria
smrtna kazen pena f capital (ali de muerte)
za kazen za en castigo de
pod kaznijo prepovedano prohibido bajo pena de multa
odmera (mera) kazni aplicación f (grado m) de la pena
spregled kazni remisión f de la pena
poostritev kazni agravación f de la pena
ublažitev kazni atenuación f de la pena
poprejšnja kazen (jur) antecedente m penal
izvršitev kazni ejecución f (ali cumplimiento m) de la pena
sprememba kazni conmutación f de la pena
kazen z izgubo prostosti (jur) pena de reclusión, (zapor) encarcelamiento m, prisión f
prestati kazen (jur) cumplir condena
omiliti (poostriti, spregledati, naložiti) kazen atenuar (agravar, remitir, imponer) una pena

klim|a ženski spol (-e …) geografija das Klima (tudi figurativno), -klima (celinska Binnenklima, krajevna Ortsklima, mestna Stadtklima, monsunska Monsunklima, morska Meeresklima, otoška Inselklima, sredozemska Mittelmeerklima, višinska Höhenklima)
klima v prostoru Raumklima
klima prsti agronomija in vrtnarstvo Bodenklima
klima pri pogovorih Gesprächsklima
barvna klima Farbklima
medicina sprememba klime der Luftwechsel

klimatsk|i (-a, -o) klimatisch, medicina heilklimatisch; Klima- (faktor der Klimafaktor, zemljevid die Klimakarte, geografija die Klimageographie, tehnika komora die Klimakammer, der Klimaraum, tehnika naprava die Klimaanlage, das Klimagerät, sprememba die Klimaänderung, zdravilišče der Klimakurort, Luftkurort)

koledar samostalnik
1. (o merjenju časa) ▸ naptárFrancoski kralj v svoji deželi določil spremembo koledarja, s čimer je bil začetek leta prestavljen na 1. januar. ▸ A francia király megváltoztatta az országában használt naptárt, ezért január 1. lett az év kezdőnapja.Pri starih ljudstvih se je astronomija razvila kot znanost, ki je ljudem pomagala računati čas in izdelati koledar. ▸ Az ősi népeknél a csillagászat olyan tudományként fejlődött ki, amely segített az embereknek az idő mérésében és a naptárkészítésben.Povezane iztočnice: astronomski koledar, lunin koledar, kitajski koledar, judovski koledar, islamski koledar, muslimanski koledar, julijanski koledar, gregorijanski koledar

2. (publikacija) ▸ naptárIzdelavo koledarjev omogočajo tudi boljši izdelovalci fotografij. ▸ Naptárkészítésre a jobb fényképészeknél is van lehetőség.Vzemite v roke svinčnik in si ta datum označite na koledarju. ▸ Vegyetek a kezetekbe egy ceruzát és jelöljétek meg ezt a napot a naptárban.Spomnite se svoje preteklosti, kot da je zapisana na koledarju, ki visi na steni in ki ga vsak dan pogledate. ▸ Úgy emlékezzetek a múltatokra, mintha a falon lógó naptárban szerepelne, amire minden nap rápillantotok.
Povezane iztočnice: stenski koledar, namizni koledar, adventni koledar

3. (računalniška aplikacija) ▸ naptárPoleg običajnih Microsoftovih programov ima Casio priložena še dva programa za vodenje koledarja in imenika kontaktov. ▸ A szokásos Microsoft-programok mellett a Casio két másik naptárkezelő, illetve címjegyzékkezelő programot is tartalmaz.Spletišče omogoča tudi izdelavo koledarja za poljuben mesec v navedenem obdobju. ▸ A weboldal azt is lehetővé teszi, hogy naptárt hozzon létre az adott időszak bármely hónapjára.Uporabniki lahko dodajajo in spreminjajo podatke v koledarju, imeniku in seznamu opravil, mogoče pa je tudi ustvariti krajše zapiske. ▸ A felhasználók hozzáadhatnak és módosíthatnak információkat a naptárban, a címjegyzékben és a teendők listájában, valamint rövidebb jegyzeteket készíthetnek.

4. (razpored dejavnosti) ▸ naptárVodstvo košarkarske Lige NLB je zaradi sprememb koledarja Evrolige skrčilo število tekem. ▸ Az NLB kosárlabdaliga vezetősége az Euroliga naptárának megváltozása miatt csökkentette a mérkőzések számát.Potrebno je izdelati koledar dirk in določiti dirke, na katerih sodelujejo konji slovenskega porekla. ▸ El kell készíteni a versenynaptárt és kiválasztani azokat a futamokat, amelyeken szlovéniai származású lovak versenyeznek.Sodišče v Cincinnatiju naj bi božič čim prej črtalo s koledarja državnih praznikov. ▸ A cincinnati bíróság állítólag a karácsonyt minél előbb törölni szeretné az állami ünnepek naptárából.

količínski de quantité, quantitatif

količinska sprememba changement moški spol quantitatif
količinski prislov adverbe moški spol de quantité

konstanta samostalnik
1. fizika, matematika (nespremenljiva količina) ▸ állandó, konstans, konstans részSpremeni se tudi vrednost konstante ravnotežja, ker se spremeni temperatura. ▸ A hőmérsékletváltozás miatt az egyensúlyi állandó értéke is megváltozik.
Povezane iztočnice: ravnotežna konstanta, solarna konstanta, splošna plinska konstanta, Hubblova konstanta, časovna konstanta, dielektrična konstanta, konstanta ravnotežja, kozmološka konstanta, Planckova konstanta, plinska konstanta, influenčna konstanta, gravitacijska konstanta

2. (o stalnem delu) ▸ állandóVzemimo, da želimo poiskati samo konstante, ki so besedila. ▸ Tegyük fel, hogy csak olyan állandókat akarunk találni, amelyek szövegek.
Pisanje aneksov h koalicijski pogodbi bo postalo konstanta političnega delovanja. ▸ A koalíciós szerződés kiegészítőinek megfogalmazása állandó része lesz a politikai cselekvésnek.
Ponudba učnih mest ni konstanta in je odvisna od potreb delodajalcev. ▸ A képzési helyek kínálata nem állandó, és a munkaadók igényeitől függ.
Edina konstanta je sprememba, so rekli pametni. ▸ Az egyetlen állandó a változás, mondták a bölcsek.

kraj¹ moški spol (-a …) der Ort, die Örtlichkeit; (naselje) die Ortschaft; -ort (domači Heimatort, gorski Gebirgsort, namembni Bestimmungsort, izpolnitveni Erfüllungsort, bivanja Aufenthaltsort, dajatve Leistungsort, dobave Lieferort, izdaje dokumenta Ausstellungsort, izida Erscheinungsort, izvora/od koder kdo izvira Herkunftsort, Ursprungsort, plačila Zahlungsort, prireditve Veranstaltungsort, rojstva Geburtsort, smrti Sterbeort, zasedanja Tagungsort, tekmovanja Austragungsort, sosednji Nachbarort)
vezan na določen kraj standortgebunden
… kraja Orts-
(konec das Ortsende, der Ortsausgang, navedba die Ortsangabe, območje der Ortsbereich, opis die Ortsbeschreibung, poznavalec der Ortskundige, poznavanje die Ortskenntnis, sprememba der Ortswechsel, tabla das Ortsschild, tabla za konec kraja das Ortsendeschild, podoba das Ortsbild, začetek der Ortseingang)
čas in kraj Ort und Zeit
spomin za kraje das Ortsgedächtnis
določilo kraja die Raumangabe
iz kraja aus dem Ort
iz kraja v kraj von Ort zu Ort
od kraja do kraja drugačen örtlich verschieden
prebivajoč v kraju ortsansässig
tujec v kraju der Ortsfremde ( ein krajr)
tuj v kraju ortsfremd
v kraju/znotraj kraja im Ort, innerorts

kvalitatíven qualitatif

kvalitativna sprememba changement moški spol qualitatif
kvalitativno qualitativement, par rapport à la qualité

lacessō -ere -īvī (-iī) -ītum (intens. glag. lacere, prim. facessere: facere) „izvabljati“, od tod

1. (raz)dražiti, vzdražiti, izz(i)vati, poz(i)vati k čemu, na kaj, nagajati komu, nadlegovati, vznemiriti (vznemirjati), napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga, ne da(ja)ti komu miru; abs.: is … desinat lacessere Ter., vetus si poëta non lacessisset prior Ter., ad lacessendum C. na napad; večinoma z acc. personae ali pooseb. stvari: nihil supra deos lacesso (sc. precibus) H. za nič drugega ne nadlegujem (glušim) bogov, l. asperum tactu leonem (kakor lev srčni mož) H., capitaliter aliquem apud centumviros l. Plin. iun. tožiti koga na življenje in smrt = prizadevati si za smrtno obsodbo koga; v pass.: arma, quibus … possis … te ulcisci lacessitus Ci., quorum alter relictus, alter lacessitus occasionem sibi ad occupandam Asiam oblatam esse arbitratur Ci., Saguntini … nec lacessentes nec lacessiti per aliquot dies L.; zveze: lacessere aliquem ad aliquid, v pass.: a quo non modo impulsi sumus ad philosophiae scriptiones, verum etiam lacessiti Ci.; lacessere aliquem aliqua re: ut vi irritare ferroque lacessere fortissimum virum auderet Ci., l. aliquem maledictis Ci. ali dictis et carminibus ali iocis petulantibus Suet., Aeduos iniuriā C. sovražno ravnati s Hedučani, Teneros bello V. napasti, ferro regna V. z orožjem (vojsko) napasti, zavojščiti, occultis telis hostem Cu.; lacessere aliquem bello Ci., C., S., L. izz(i)vati koga z vojno = na vojno; tako tudi: mittit, qui nuntiarent, ne hostes proelio lacesserent C., l. aliquem voce V. k petju poz(i)vati koga, aliquem magno cratere Val. Fl. k popivanju, k popivki, podobno: l. aliquem scripto Ci. ep. prisiliti koga s svojim pismom k odgovoru, prim.: quibus epistulis sum equidem abs te lacessitus ad scribendum Ci. ep.; brez acc. personae: cursuque ictuque lacessunt (sc. se ali inter se) V. na tek in metanje kopja se pozivajo, primo lacessere iurgiis, deinde … L., l. ad pugnam primo obequitando castris provocandoque, postremo … L.; v pass.: nulla ipsi iniuriā lacessiti maiores nostri … cum Poenis bella gesserunt Ci., sicuti iniuriā lacessitus foret, in senatum venit S., doluere cruento (= invido) dente lacessiti H., apes solent lacessiri (gl. opombo spodaj) caeli novitate Col. = čebelam sprememba podnebja (kraja) navadno škodi; z acc. rei: lacessere aurīs, narīs, visum Lucr., manibusque lacessunt (sc. aurigae) pectora plausa cavis V. tepljajo (konja) po prsih hoteč ga spodbuditi, lacessere ventos ictibus V. (o biku) dražiti vetrove z dregljaji = z rogovi butati (pred pravim bojem) po zraku, fores … carceris acer nunc pede, nunc ipsā fronte lacessit equus O. izzivajoč bije (buta) … ob vrata, pelagus l. carinā H. upati si na morje (kljubovaje mu), smelo pluti po morju, ut nostrum insidiis caput lacessas Cat., spumā tunc astra lacessis Lucan. (o Nilu), acies … clamore lacessunt sidera Sil., campum lacessens (taurus) Stat.; v pass.: aeraque fulgent sole lacessita V. od sonca obsevana, v sončnem siju, vindemia pluviis et ventis lacessita Col. grozdje, ki ga je poškodovalo … , ioco lacessita matris suae pudicitia Val. Max. oškodovana (osumljena), pax lacessita T. (s)kaljen.

2. z acc. rei (izzivajoč) zače(nja)ti, sprožiti (sprožati), povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati): proelium C., pugnam V., L., ignota bella V., quis hoc ferrum (meton. = bellum) lacessere suasit? V., hos ego sermones lacessivi numquam Ci. ep., l. risum Q.

Opomba: Nenavaden inf. pr. pass. lacessīrī: Col., Ambr.

leg|a¹ [é] ženski spol (-e …)

1. (položaj) die Lage, die Position; človeka, živali, nerojenega otroka: die Lage, -lage (hrbtna Rückenlage, obrazna Gesichtslage, porodna Geburtslage, poševna Schräglage, prečna Querlage, skrčena Hockerlage, trebušna Bauchlage, vzdolžna Kopflage); (položitev) pri reševanju: die Lagerung (bočna/NATO Seitenlagerung)

2. glasba die Lage, glasovna: die Stimmlage

3. geografija die Lage, die Situation, der Ort; die -lage (glede na prometne poti Verkehrslage, gorska Gebirgslage, osojna Schattenlage, prisojna Sonnenlage, za naselja, parcele - razsuta Gemengelage, višinska Höhenlage); (ekspozicija) die Exposition, die Richtung (pobočja Hangexposition, Hangrichtung)

4. tehnika die Lage, die Stellung (mirovna Ruhelage, ničelna Nullstellung, začetna Anfangslage; vozila na cesti Straßenlage, Bodenhaftung)
ravnovesna leg fizika, tehnika das Gleichgewicht (stabilna stabiles, labilna labiles, indiferentna indifferentes)
|
neodvisen od lege lagenunabhängig
sprememba lege die Verlagerung
z ugodno lego za hiše, stanovanja: in guter Wohnlage

lokacij|a ženski spol (-e …) der Standort (industrijska Industriestandort), der Ort
… lokacije Standort-
(določitev die Standortbestimmung, izbira die Standortwahl)
sprememba lokacije der Standortwechsel, die Ortsveränderung

mej|a ženski spol (-e …)

1. geografija, politika die Grenze, -grenze; (carinska Zollgrenze, carinska na morju Seezollgrenze, datumska geografija Datumsgrenze, deželna Landesgrenze, državna Landesgrenze, Staatsgrenze, katastrske občine Gemarkungsgrenze, mestna Stadtgrenze, občinska Gemeindegrenze, južna Südgrenze, severna Nordgrenze, vzhodna Ostgrenze, zahodna Westgrenze); (mejna črta) die Grenzlinie
… meje Grenz-
(sprememba/korektura die Grenzänderung, Grenzberichtigung, blokada die Grenzsperre, določitev die Grenzfestsetzung, kršitev Grenzverletzung, obnova die Grenzwiederherstellung, odsek Grenzabschnitt, ponarejanje die Grenzfälschung, potek der Grenzverlauf, ugotavljanje die Grenzermittlung, ureditev die Grenzerneuerung, varovanje der Grenzschutz, vprašanje die Grenzfrage)
na meji an der Grenze
formalnosti na meji Grenzformalitäten množina, die Grenzabfertigung
incident na meji der Grenzzwischenfall
ob meji an der Grenze
površina ob meji die Grenzfläche

2. geografija konec območja: die -grenze, die -linie (drevesna Baumgrenze, firna Firngrenze, Firnlinie, gozdna Waldgrenze, jezikovna Sprachgrenze, ledu Eisgrenze, snežna Schneegrenze, višinska Höhengrenze)
meja plasti/sloja die Schichtgrenze, med plastmi geologija Grenzhorizont

3. skrajna mera: die -grenze (dohodkovna Einkommensgrenze, gnetenja Quetschgrenze, elastičnosti Elastizitätsgrenze, lezenja Fließgrenze, Kriechgrenze, prožnosti, tekočnosti Fließgrenze, tolerance Toleranzgrenze, vidljivosti Sichtgrenze, obremenitve Belastungsgrenze, zmogljivosti/storilnosti Leistungsgrenze, razteznostna Dehnungsgrenze, Dehngrenze, slišna Hörgrenze)
spodnja meja die Untergrenze
zgornja meja die Obergrenze, Höchgrenze

4. matematika die Schranke (zgornja obere, spodnja untere)

5. (omejitev) die Schranke, die Begrenzung

6. (ločnica) die Scheide

7.
meja med dvema parcelama/njivama der Rain
označitev meje (postavitev mejnikov) die Vermarkung
določiti mejo česa (etwas) eingrenzen, einmarken

8.
živa meja agronomija in vrtnarstvo die Hecke, rezana: Schnitthecke, trnasta Dornenhecke

9.
starostna meja die Altersgrenze, spodnja: das Mindestalter, zgornja: das Höchstalter, das -alter (za pridobitev volilne pravice Wahlalter, za upokojitev Rentenalter)

10.
do določene meje einigermaßen
v mejah možnosti im Rahmen des Möglichen
postaviti mejo figurativno eine Grenze ziehen, zgornjo (etwas) plafonieren
imeti meje figurativno Grenzen haben
ne imeti/poznati meja (biti brezmejen) keine Grenzen kennen
neumnost nima meja Dummheit kennt keine Grenzen