Franja

bouleverser [-vɛrse] verbe transitif preobrniti, v velik nered, na glavo spraviti; premetati; podreti; figuré pretresti, zbegati, razburiti; (popolnoma) spremeniti

la nouvelle de sa mort m'a bouleversé vest o njegovi smrti me je pretresla

bousculer [-le] verbe transitif suvati, pehati, porivati; zlomiti (odpor); familier priganjati, poditi; spraviti v nered

se bousculer prerivati se, gnesti se; familier pohiteti
être bousculé (figuré) biti priganjan
je n'aime pas être bousculé nimam rad, da me kdo priganja

bowl over prehodni glagol
prekucniti, podreti
pogovorno spraviti iz ravnotežja, osupiti

bring round prehodni glagol
k zavesti spraviti, ozdraviti; pregovoriti, pridobiti

bring to prehodni glagol & neprehodni glagol
ustaviti
medicina spraviti k zavesti

brouiller [bruje] verbe transitif (z)mešati, spraviti v nered; skaliti (tekočino); motiti (radio); zabrisati (barve); spreti, razdvojiti

se brouiller postati moten, nejasen; pooblačiti se, potemniti se (nebo); v nered priti; familier skregati se (avec s)
brouiller deux amis spreti, razdvojiti dva prijatelja
brouiller les cartes zmešati karte, figuré komplicirati; napraviti zmedo
brouiller des papiers zamešati papirje
brouiller les fils zamešati niti, figuré napraviti zmedo
brouiller des œufs umešati jajca
brouiller une émission de radio motiti radijsko oddajo
la serrure est brouillée ključavnica je pokvarjena
le temps se brouille nebo se oblači, se temni
sa vue se brouille vid mu postaja nejasen
se brouiller pour une babiole zaradi malenkosti, za prazen nič se skregati

bunker² [bʌ́ŋkə] prehodni glagol
nakladati premog, kurivo; spraviti v mučen položaj; postaviti oviro

carenare v. tr. (pres. carēno)

1. položiti ladjo na bok, spraviti ladjo v dok (zaradi popravila)

2. aerodinamično dodelati zunanjost vozila

case up prehodni glagol
spraviti v skrinjo, omaro itd.

cask [ka:sk]

1. samostalnik
sod

2. prehodni glagol
spraviti v sod

catapult [kǽtəpʌlt]

1. samostalnik
frača, katapult

2. prehodni glagol
s fračo streljati; zagnati
figurativno nepričakovano spraviti v nov položaj

cellar² [sélə] prehodni glagol
spraviti v klet, ukletiti

chagriner [šagrine] verbe transitif

1. (u)žalostiti, jeziti, spraviti v slabo voljo

2. šagrinirati (usnje), napraviti (usnje) zrnčasto

se chagriner žalostiti se, jeziti se (pour zaradi)

chambarder [-rde] verbe transitif, familier v nered spraviti, na glavo postaviti, prevračati

chest² [čest] prehodni glagol
spraviti v skrinjo, omaro, zaboj

church² [čə:č] prehodni glagol
spraviti v varstvo cerkve

cieō -ēre, cīvī, citum (prim. gr. κίω grem, κινέω gibljem, gonim, κῑ́νυμαι gibljem se, lat. citus, citāre, sollicitus)

1. ganiti (gibati), premakniti (premikati): orbis cietur Ci. se giblje, inanimum est omne, quod pulsu agitatur externo; quod autem est animus, id motu cietur interiore et suo Ci., puppes sinistrorsum citae H. naravnane, obrnjene na levo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animo c. L. silno moč strasti iz globočine duše dvigniti; occ.
a) izraz pri šahu: calcem ciere Pl. kamenček potegniti, vleči.
b) jur.: herctum (sup. glag. hercīscō) ciere Ci. dediščino deliti.
c) voj.: pugnam ciere (skoraj samo o poveljniku ali prvoborcu) boj v tek spraviti (spravljati), boj spodbuditi (spodbujati), spet in spet pričenjati ali podžigati, vzdrževati, ne odnehati od boja: principes utrimque pugnam ciebant L., pauci... penetravere ad Porum acerrime pugnam cientem Cu., Sacrovir... pugnam pro Romanis ciens T., hi sude pugnas... cient Sil., bellum (= pugnam) inter primores duces acerrime c. Iust.
č) stres(a)ti, pretres(a)ti, vzburkati: absurdoque sono fontīs et stagna cietis Poeta ap. Ci., loca vocibus... sonituque cientur Lucr., tonitru caelum omne ciebo V., c. imo aequora fundo V., (mare) venti et aurae cient L.

2. osebe poz(i)vati, (po)klicati: aere (s trobljo) c. vivos V., Narcissum T., singulos nomine ciens T., lugubri voce Acerbam ciet Iust.; poseb. duhove rotiti: certis carminibus cieri ab inferis animas Lact.; occ.
a) na pomoč (po)klicati: nocturnosque ciet manes carminibus V., luctificam Alecto dirarum ab sede dearum infernisque tenebris ciet V., vipereasque ciet Stygia de valle sorores (= Furias) O., non homines tantum, sed foedera c. L. za pričo poklicati.
b) klicati, poz(i)vati na vojsko ali na boj, na vojsko (s)klicati ali zb(i)rati: Vell., Sil., Amm., ab ultimis subsidiis cietur miles L., ad arma ciere L., primores Argivorum coeperat ad sese Troia ciere viros Cat., ad belli munia militem c. T., quos (Germanos) cum maxime Vitellius in nos ciet T.

3. pren.
a) po imenu klicati, imenovati: Lucr. idr., animam... magna supremum voce ciemus V., triumphum (= „io triumphe“) nomine c. L., „triumf“ vpiti, modo nomina singulorum, modo centuriam T.; drž.pr.: patrem ciere L. očeta imenovati, consulem patrem, avum L. konzula za očeta, deda imenovati.
b) vzbuditi (vzbujati), dvigniti (dvigovati), povzročiti (povzročati), povod dajati čemu, delati kaj: ex corporis totius natura... varios motus cieri Ci., qui tantas iam nunc procellas, proelia atque acies iactando inter togatos ciet L., c. seditiones, vanos tumultus L., bellum L., Iust. začenjati, belli simulacra V. navidezni boj, stragem V. poboj izvršiti, Martem V., terrores Sen. tr., mare acriore vento concitatum fluctus ciere Cu., lacrimas c. V. solze točiti; poseb. kak glas zagnati: Ph., Vell., voces varias Lucr., voces truces Ap., tinnitūs V., tenues tinnitūs aere Cat. žvenkljati, gemitūs V. vzdihovati, singultus ore Cat. ihteti, longos fletus V. dolgo jokati, mugitūs V. (za)rjuti, raucum murmur V. votlo žuboreti; occ. medic. vzdražiti, omečiti, pospešiti (pospeševati), (po)gnati na kaj (npr. na vodo): alvum Col., Plin., cita alvus Cels. driska, ciere menses (menstrua) Plin., menses et sudores Plin., urinas Plin.

Opomba: V zloženkah prestopi ta glagol pogosto v 4. spregatev, npr. acciō (conciō) -īre -īvī -ītum; pesniki in poznejši pisci so od tod tvorili oblike nezloženega glag.: cio Mart., cit Col., cimus Lucr., ciant, ciuntur Ap.

cimentare

A) v. tr. (pres. cimento)

1. prečistiti, prečiščevati (zlato)

2. knjižno preskusiti, preskušati; (mettere a repentaglio) spraviti v nevarnost, tvegati:
cimentare la vita di qcn. spraviti v nevarnost življenje nekoga

B) ➞ cimentarsi v. rifl. (pres. mi cimento) upati si, tvegati; zagnano se lotiti:
cimentarsi nella soluzione di un problema lotiti se rešitve problema
cimentarsi con qcn. pomeriti se s kom

cinch² [sinč] prehodni glagol
pritrditi sedlo s trebušnim jermenom
ameriško, sleng spraviti v škripce

circumferō -ferre -tulī -lātum

1. okrog (okoli) nesti (nositi), da(ja)ti, poda(ja)ti, nositi po: Pl., Varr. idr., cedo, quaeso, codicem, circumfer, ostende Ci., tabulae circumferuntur Ci., c. humani corporis sanguinem in pateris S., circumfert tegmine silvam V. na ščitu nosi goščavo puščic, circumfertur poculum L. ali lyra Q. se podaja, kroži, c. merum largius Cu., filium suum manibus circumferri iubere Suet.; na sebi, pri sebi, s seboj nositi: capite uniones, gemmas digitis Plin., solia devictarum gentium profundo ventre Cu., semper et ubique pellem vituli marini Suet.; poseb.: arma circumferre Cu. v boju se obračati zdaj sem, zdaj tja, laevā clipeum ad ictus c. Cu. ščit obračati proti udarcem = zdaj sem, zdaj tja obračati se; obr.: koga ali kaj (s čim) v spravo okrog nositi = s čim koga očistiti, z bogovi spraviti, poravnati kaj: socios purā circumtulit undā V., facta omnia c. Luc.; med. in pass. circumferri vrteti se, sukati se, klatiti se: sol ut circumferatur Ci., hominem mercede conductum ad nutum licentium circumferri Cu.; act. v med. pomenu: linea circumferens Front. krožnica; pass. pren.: oratio deducta atque circumlata Q. razvit in s periodami zaokrožen.

2. occ. del telesa, poseb. oči kam obrniti (obračati), upreti (upirati): tacitos vultus O., eruditam manum Sen. ph., acies huc atque huc V., oculos O., Val. Max., Sen. ph. idr., quocumque circumtuli oculos L., oculos ad templa deûm c. L., circumlatis oculis Cu., c. ad circumstantia agmina oculos manusque Cu. upirati oči in stezati roke.

3. pren. širiti, razširiti (razširjati), raznesti (raznašati), razglasiti (razglašati): clamorem L., arma L., Fl., bellum L., T., Philippi factum atque dictum Col., meritum alicuius verā praedicatione Plin. iun., incendia et caedes et terrorem T., terrorem nominis sui late Fl.; z ACI: quae se circumferat esse Corinnam Q. razglaša; o knjigah: razširjen biti, v rabi biti: Ars, quae circumfertur Q.