up3 [ʌp] prislov
1.
gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj
up from the grounds figurativno od temeljev
up till now doslej
from my youth up od moje mladosti naprej
up with the Democrates! živeli demokrati!
hands up! roke kvišku!
you can sail up as far as Sisak lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor
he looked for it up and down po vseh kotih in oglih je iskal to
this tradition can be traced up to the Reformation ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije
2.
bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo)
figurativno više, na višjo stopnjo
up and up više in više, vedno više
come up! pridi bliže!
speak up! govori(te) glasneje!
he came up and asked me the way približal se mi je in me vprašal
to move up in the world povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)
I think of running up North mislim napraviti majhno turo na sever
3.
v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.
to grow up (od)rasti
hurry up! pohiti!, brž!
the nation is up in arms narod se je uprl z orožjem
my blood was up kri mi je zavrela
the cider is up very much jabolčnik se zelo peni
shares (prices) are up delnice (cene) se dvigajo
4.
popolnoma, čisto, do kraja; skupaj
to burn up zgoreti
to eat up all the cherries pojesti vse češnje
to drink up izpiti, popiti
to follow up a success do kraja izkoristiti uspeh
to bind up skupaj povezati
to lock up the house zakleniti vsa hišna vrata
to tear up a piece of paper raztrgati kos papirja na koščke
the street was up ulica je bila popolnoma razkopana
5.
zgoraj, visoko; pokonci, na nogah
high up in the air visoko v zraku
I live two storeys up stanujem v 2. nadstropju
to be early up biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati
the Prime Minister is up ministrski predsednik govori, ima besedo
to stand up stati pokonci
to sit up sedeti v postelji
6.
v mestu, na univerzi, v šoli
up in London v Londonu
up to town v London
up for a week teden dni v mestu (v Londonu)
the undergraduates come up next week študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden
to stay up for the vacation ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice
7. up to
a) (vse) do; proti, prek
up to now doslej
I had mud up to the knees blato mi je segalo do kolen
he was all right up to yesterday bil je čisto zdrav do včeraj
to be up to date biti sodoben (moderen, v koraku s časom)
I'll give up to 1000 dinars for it plačal bom do 1000 din za to
b) na ravni, na nivoju, ustrezno
up to the door (ali knocker) sleng izvrstno, prima
up to par figurativno "na višini"
not up to expectations neustrezno pričakovanjem
not yet up to the ropes figurativno še neuveden, ki se še ne spozna
up to sample po (ustrezno) vzorcu
his book is not up to much njegova knjiga ni kaj prida vredna
to live up to one's income živeti ustrezno svojim dohodkom
your work is not up to your usual standard tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš
to be up to s.th. nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj
what are you up to? kaj nameravaš?
it is up to you (to decide) vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev
to be up to a thing or two figurativno biti prebrisan
to feel up to s.th. čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj
to get up to s.o. držati korak s kom
to be up to the mark figurativno biti na višini
to be up to snuff sleng biti zvit (premeten, izkušen)
I am up to your little game dobro vem, kaj spletkariš
what has he been up to? kakšno neumnost je spet napravil?
you have been up to some trick again! si že spet naredil kakšno budalost!
I am not up to travelling nisem sposoben za potovanje
it is up to you to prove it vi morate to dokazati
8.
pod vodstvom (pri študiju na univerzi)
I was up to A. A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor)
9.
up with na isti višini z, v isti oddaljenosti z
to come up with s.o. dohiteti koga
to keep up with držati korak s
up with you! vstani!, pridi gor!
up against proti
up into gori v, gor
up on više (od, kot)
up till vse do
Zadetki iskanja
- vȅrak -rka m (t. fark, ar.)
1. čud, narava, temperament: ovome čovjeku ne možeš uhvatiti verak tega človeka ne moreš pogruntati, ne moreš spoznati njegove narave
2. volja, počutje
3. bistvo, narava: posao kao i svaki posao, ispočetka je teško dok mu ne uhvatim verak - versō (stlat. vorsō) -āre -āvī -ātum (frequ. k vertere)
I. act. in pass.
1. obrniti (obračati), (za)sukati, (za)vrteti: Enn. ap. Macr., Tib. idr., massam forcipe V., turdos in igne H., ova in acri favillā versata O., inter manus et bracchia versat galeam … V., glebas ligonibus H., terram O. orati, fusum Cat., fusum pollice O., Sisyphus saxum vorsat Poeta ap. Ci. vali (od tod preg.: iam diu hoc saxum vorso Ter. = že dolgo se zastonj ubijam s tem človekom), exemplaria Graeca H. razvijati in brati knjige, suprema lumina O. zadnjič obrniti (obračati) oči, sortem urnā H. potres(a)ti, omnia versata cicutā O. premešano, versato cardine egreditur O. obrnivši vratni tečaj, venti me versant in litore V. me valjajo = valjajo moje mrtvo truplo, versare iuvenem toto cubili Pr. premetavati; tako tudi: lassa corporis versati ossa O. in med. versari lecto Cat. nemirno se premetavati; refl.: se more apri O., se in volnere V., se in utramque partem non solum mente sed etiam corpore Ci.; pren.: versare ignem in ossibus V.; s prolept. obj.: serpens volumina versat V. se zvija v kroge.
2. occ.
a) okrog poditi, sem in tja gnati (goniti), sem ter tja poditi, dreviti ipd.: Pl., Caecil. fr. idr., oves (na paši) V., currum in gramine V., utrāque manu pulsat versatque Dareta V.
b) vznemiriti (vznemirjati), mučiti: Pr., Sen. ph. idr., ut me hodie versaris (= versaveris) Ci. poet., venenis humanos animos H.; pren.: cura, quae nunc te … versat Enn. ap. Ci., patrum animos cupido versabat L., nunc indignatio, nunc pudor pectora versare L.; z meton. obj.: fortuna utrumque versavit C. je zdelala oba, domos odiis V. razdirati, (sc. servus) versat domum O. = gospodari v hiši.
3. metaf. obrniti (obračati), spremeniti (spreminjati): Fors omnia versat V., versare suam naturam ad tempus Ci., ad omnem malitiam mentem suam Ci., animum per omnia, in omnīs partes V., curas huc illuc V.; refl.: huc et illuc vos versetis licet Ci., haerere, versare se Ci. ne vedeti, ne kod ne kam.
4. occ.
a) obrniti (obračati), prevrniti (prevračati), (različno, napačno) razložiti (razlagati), zaviti (zavijati), zasukati (zasukavati): eadem multis modis Ci., in iudiciis causas Ci., verba Ci.
b) (koga preobrniti (preobračati) = obdelati (obdelovati), pregovoriti (pregovarjati), zase ali na svojo stran pridobi(va)ti: muliebrem animum in omnes partes L., hinc spe, hinc metu militares animos versant Cu., militum animos castigando hortandoque L.
c) v mislih v duhu (pre)obračati = premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), preudariti (preudarjati), pretehtati (pretehtavati), (pre)tuhtati (prim. volvō): Pl., Pr., Q., Suet., Amm. idr., omnia secum L., in animis secum unam quamque rem L., dolos in pectore V. ali nova pectore consilia V. izmišljati si; z odvisnim vprašanjem: secum versat, quos ducere possit muros V., versate diu, quid ferre recusent umeri H. —
II. med.
1. obračati se, sukati se, vrteti se: mundus versatur circa axem Ci., suapte natura versari turbinem putat Ci.
2. (o osebah) „sukati se kje“ = kje muditi se, zadrževati se, gibati se, nahajati se, bivati, biti: non in campo, non in conviviis Ci., in Galliā C., in Sabinis N., apud praefectos regios N., in proelio, in castris, in opere, intra vallum C., nobiscum versari iam diutius non potes Ci., sic in Asiā versatus est N. se je tako obnašal (vedel); pren. (o stvareh): partes eae, in quibus irae versantur Ci. ali iura civilia iam pridem versantur in nostrā familiā Ci. so doma, in communi odio paene aequaliter versatur odium meum Ci.
3. metaf. (v kakem stanju, položaju) nahajati se, biti, živeti ipd.: Q., Vell. idr., multum in bello N., in periculo Ci., extra periculum versatur Cu. ni (več) nobene nevarnosti, ni se treba (več) bati zanj, in timore Ci., in simili culpā C. biti enako kriv, in celebritate N. ali in laude Ci. sloveti, in pace Ci. imeti mir, živeti v miru, in errore Ci. v zmoti biti, motiti se, res versantur in facili cognitione Ci. je moč zlahka spoznati, quae in foro versantur Ci. kar se (pri)godi; pogosto: versatur aliquis (aliquid) alicui in oculis, ante oculos, ob oculos Ci. kdo (kaj) je komu pred očmi, kdo (kaj) se mota komu po mislih, kdo ima koga (kaj) v mislih; occ.
a) ukvarjati se s čim, zaposlen biti s čim, pečati se s čim, opravljati kaj, udeleževati se česa, razpravljati o čem ipd.: Q. idr., in sordidā arte, in omnibus ingenuis artibus, in rapinis, in quaestu compendioque Ci., in imperiis honoribusque Ci., in re publica Ci. ukvarjati se s politiko, politično delovati, biti politično dejaven, quae omnes artes in veri investigatione versantur Ci., uterque in summā severitate versatur Ci. oba zahtevata največjo strogost, quidam circa res omnes, quidam circa civiles modo versari rhetoricen putaverunt Ci. da obsega retorika vsa področja, … da se ukvarja le z državljanskimi zadevami, in coniuratorum gratulatione Ci. udeleževati se veselice, duo crimina, in quibus una persona versatur Ci. je deležna, in materiā aliquā, in re difficili versari Ci. razpravljati o kakem (težkem) predmetu.
b) sloneti na čem, stati na (v) čem, temeljiti na čem, biti osnovan na čem, obstajati v čem: laetitia et libido in bonorum opinione versantur Ci., dicendi omnis ratio in communi quodam usu … versatur Ci. - verstehen*1 razumeti; zu verstehen geben dati razumeti, nakazati; sich verstehen auf/mit razumeti se na/z; sich von selbst verstehen biti samoumeven; sich verstehen als pojmovati se kot, hoteti biti/veljati za; es verstehen zu znati (kaj); viel/wenig von einer Sache verstehen veliko/malo vedeti o, zelo/malo se spoznati na
- vid|eti1 (-im) zagledati, spregledati
1. sehen (na eno oko auf einem Auge, mit einem Auge, ostro scharf)
dvojno videti medicina doppelt sehen
2. sehen (na uro auf die Uhr), -sehen (dol hinuntersehen, heruntersehen, gor hinaufsehen, heraufsehen, nazaj zurücksehen, ponovno [wiedersehen] wieder sehen, v hineinsehen, v ozadje dahintersehen)
videti na lastne oči mit eigenen Augen sehen
ne moči več videti nicht mehr sehen können
ne videti dlje od svojega nosu figurativno nicht weiter als seine Nase sehen
narobe videti (zmotiti se) sich versehen
3. koga/kaj: sehen, einsehen, (ugledati) erblicken
4. (dobiti pred oči) zu sehen bekommen, zu Gesicht bekommen (tega pisma nisem nikoli videl ich habe den Brief nie zu Gesicht bekommen)
5. (opaziti) wahrnehmen, bemerken, na kom: (jemandem etwas) anmerken/ansehen
6. (razpoznati) erkennen; (ugotoviti) feststellen
videti, da … (spoznati) sehen, [daß] dass … erkennen, [daß] dass …
videti po nosu komu kaj (jemandem etwas) an der Nase ansehen
7. (uvideti) ersehen
videti iz (razvideti) ersehen aus
videti, v čem je stvar [klarsehen] klar sehen
8.
figurativno videti na kom/čem finden an
|
videti dosti sveta viel herumkommen
videti zemljo letalstvo Erdsicht haben
videti zvezde die Sterne sehen, figurativno od bolečin: die Engel singen hören
ki se ga izplača videti sehenswert
od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor Bäumen nicht
no vidiš! na also!/siehst du! - vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev
vuelta del año letni obrat, novo leto
vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
vuelta al mundo potovanje okoli sveta
vuelta al trabajo obnovitev dela
vuelta del trabajo vrnitev z dela
gastos de vuelta povratni stroški
otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
a vuelta de Navidad okrog božiča
a vuelta de correo z obratno pošto
a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
a vuelta de ojo kot bi trenil
a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
a la vuelta de na poti v
a la vuelta de pocos años čez nekaj let
a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
a mi vuelta ob moji vrnitvi
de la vuelta (trg, Am) prenos
¡hasta la vuelta! do svidenja!
¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
¡vuelta! (voj) na levo krog!
dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
dar media vuelta obrniti se
dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
estar de vuelta vrniti se, vračati se
ya estoy de vuelta sem že nazaj
no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
a vueltas tu pa tam, včasih
a vueltas de razen; okrog
a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
dar vueltas a la manivela vrteti ročico
dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
tener vueltas muhast biti - ware1 [wɛ́ə]
1. pridevnik, povedkovnik
poetično zavesten, buden
to be ware of zavedati se (česa), spoznati
2. prehodni glagol
pogovorno paziti, čuvati se
ware! pazi!, pozor!
neprehodni glagol
paziti se
ware wire! pozor, žica! - what [wɔt]
1. zaimek
(vprašalni zaimek) kaj; koliko!
what for? čemu?, zakaj?
what ever for? toda zakaj?
what next? in (kaj) potem?, in kaj še?, kaj sedaj?
and what all pogovorno in kaj še vse
what not kar si bodi, karkoli
my hat, my gloves, and what not moj klobuk, moje rokavice, in ne vem, kaj še vse
what if kaj če, (in) kaj se zgodi, če...
what of that? kaj za to?, nič za to
what though (I am poor) kaj zato, pa četudi (sem reven)
what about, what of kaj gledé, kaj praviš (misliš) o
what about a cup of tea? ali bi skodelico čaja?
what's it all about? za kaj (pa) gre?
so what?, what of it? prava reč!; nesmisel!
but what pogovorno ki ne (bi)
not a day comes but what makes a change ni ga dneva, ki ne bi prinesel kake spremembe (kaj novega)
what is the matter? kaj (pa) je?
what is he like? kakšen je on?
what he has suffered! kaj (koliko) je pretrpel!
well, what of it? no, in kaj za to?
what's up? kaj je?, kaj se dogaja?
to know what's what vedeti, za kaj gre, biti informiran, spoznati se
what is the news? kaj je novega?
you want a what? kaj (ponovi, kaj) hočeš?
he claims to a what? kaj hoče on biti?
what is he the better for it? kaj ima on od tega?
I'll tell you what nekaj ti povem
Mr. what-do-you-call-him, Mr. what's-his-name gospod Oné (kako mu je ime?)
2. zaimek
(relativni zaimek) kar
do what I may naj storim, kar hočem (karkoli)
happen what may naj se zgodi, kar hoče!
we know what he is busy with vemo, s čim se ukvarja
this is what we hoped for to je tisto, kar (prav to) smo upali
and what have you ameriško, sleng in kar imate podobnega, takega
but what razen (tega, teh)
he never had any money but what he absolutely needed imel je le najpotrebnejši denar
there was no one but what was excited nikogar ni bilo, ki ne bi bil razburjen
3. pridevnik
kakšen, kateri, kolikšen
what luck! kakšna sreča!
what a queer idea! kakšna čudna ideja!
what a fool I am! kako sem neumen!
he got what books he wanted dobil je vse knjige, ki jih je želel
take what books you need! vzemi toliko knjig, kot jih potrebuješ
what use is this dictionary to you? čemu ti rabi ta slovar?
4. prislov
kako
what happy boys they are kako srečni dečki so (oni)!; deloma
what with storms my return was delayed deloma zaradi viharjev se je moja vrnitev zakasnila
but what (pri nikalnici); pogovorno da ne
not a day but what it rains ni dneva, da ne bi deževalo
never fear but what we shall go! ne boj se, da ne bi šli (= že gremo)!
5. medmet
kaj!, kako!
britanska angleščina kaj ne?
what, do you really mean it? kaj, ti to resno misliš?
a good fellow, what? dober dečko, kaj ne?
6. veznik
pogovorno kolikor
he helped us what he could pomagal nam je, kolikor je mogel - y [i] adverbe tam; tja; v tem, v to
j'y vais grem tja
j'y pense mislim na to
madame n'y est pas gospe ni doma
je n'y suis (chez moi) pour personne za nikogar me ni doma, nikogar ne sprejmem
j'y suis (sedaj) razumem
tu n'y es pas ti tega ne razumeš, motiš se
nous y sommes? (je) jasno?
j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
s'y entendre, s'y connaître razumeti se, spoznati se na to
y compris vštevši
il y a trois mois pred tremi meseci
je n'y suis pour rien jaz pri tem nimam nobenega posla
ça y est! (familier) tako, to je narejeno! gotovo! zdaj smo pa tam! - zaj|ec1 moški spol (-ca …)
1. der Hase, ironično: das Karnickel; poetično: Meister Lampe
pečen zajec der Hasenbraten
lovstvo vabilo za zaja die Hasenquäke, die Hasenklage
lovstvo lov na zaje die Hasenjagd
podoben zaju hasenähnlich
2. figurativno (strahopetec) der Angsthase, der Hasenfuß
|
figurativno v tem grmu tiči zajec da liegt der Hund begraben, da liegt der Hase im Pfeffer
spoznati se na kaj kot zajec na boben davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag - zájec (-jca) m
1. zool. lepre; (udomačen) coniglio:
lov na zajce caccia alla lepre
slišati kot zajec sentire benissimo, avere un ottimo udito
spati kot zajec avere il sonno leggero, dormire come una lepre
teči kot zajec correre come una lepre
gastr. zajec v omaki spezzatino di lepre
2. pejor. coniglio:
prevelik zajec je, da bi si to upal è troppo coniglio da osarlo
3. cavastivali, tirastivali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. uganiti, ugotoviti, vedeti, zvedeti, v katerem grmu tiči zajec indovinare, vedere dove sta la lepre
spoznati se, razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
pren. skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto perse Martin la cappa
zool. morski zajec ciclottero (Cyclopterus)
zool. planinski zajec lepre delle Alpi (Lepus timidus varronis)
zool. poljski zajec lepre (Lepus europaeus) - zmóta (-e) f errore, fallo; malinteso, mancanza; trascorso:
biti, živeti v zmoti essere, vivere in errore
zavesti koga v zmoto indurre qcn. in errore
popraviti, spoznati zmoto correggere, riconoscere l'errore
politična, verska, znanstvena zmota errore politico, religioso, scientifico
mladostne zmote errori, trascorsi giovanili
jur. justična (sodna)
zmota errore giudiziario - znáti to know
znáti na pamet to know by heart
dobro znáti kaj to be A1 at something
ne znam angleško I cannot speak English, I do not know English
znate francosko? do you know French?
znaš igrati šah? can you play chess?
on misli, da vse zna he thinks he knows everything
on zna brati grško he can read Greek
znaš dobro današnjo lekcijo? do you know your lesson for today well?
tega si ne znam razložiti I don't know what to make of it (ali of this)
zelo dobro znáti lekcijo to have the lesson at one's fingertips
ona zna vsaj (najmanj) 5 jezikov she knows at least five languages
znáti (spoznati se na) svoj posel to know one's own business, (žargon) to know one's onions, (pogovorno) to know the ropes, to know what's what - zvijáča ruse, (majhna) trick; guile, artifice, wile
kup, koš zvijáč the whole bag of tricks
vojna zvijáča stratagem, ruse, military manoeuvre
poslovne zvijáče the tricks of the trade
izvesti zvijáčo (žargon) to put one over (on someone)
spregledati (spoznati) zvijáče, biti kos zvijáčam kake osebe to be up to someone's tricks
poznam jaz njegove zvijáče I'm up to his tricks
uporabiti zvijáčo za dosego svojih ciljev to achieve one's purpose by trickery - ἀπιστέω (ἄ-πιστος) 1. ne verujem τινί τι; NT sem neveren, dvomim nad čem, ne zaupam τινί; pass. ne zaupajo (verujejo) mi, ne veruje se mi; ἀπιστεῖται ἡ γνῶσις τοῦ οἰκείου ni se moglo spoznati, jeli kdo prijatelj ali sovražnik. 2. nepokoren sem, ne slušam τινί; pt. ἀπιστούμενος neverjeten, nepričakovan.
- γνῶσις, εως, ἡ (γνῶναι) 1. spozna(va)nje, mišljenje, znanje NT, izprevidnost, razsodnost, ἡ τοῦ οἰκείου γνῶσις ἀπιστεῖται ne more se spoznati, je li kdo prijatelj ali sovražnik. 2. (raz)sodba, (po)znanje.
- γνωστός 3 in 2 (γνῶναι) 1. znan; subst. ὁ znanec. 2. poet. kdor se lahko spozna, poznaten, razumljiv; τὸ γνωστὸν τοῦ θεοῦ kar se more o Bogu spoznati NT.
- διά-πειρα, ἡ poskus, ἐς διάπειράν τινος ἀπικέσθαι spoznati kaj, seznaniti se s čim.
- δίζημαι d. m. [Et. iz δι-δjᾱ-μαι. – Obl. δίζηται itd., impf. ἐδίζητο, fut. διζήσομαι]. 1. (po)iščem τινά, stremim po čem, delam na kaj τί; skušam komu kaj pridobiti τινί τι, z inf.; želim, zahtevam; σὲ δέ γε δίζημαι tedaj zahtevam, da si ti. 2. preiskujem, izprašujem, skušam spoznati μαντήϊον.
- δυσ-μαθής 2 (μανθάνω) 1. act. kdor se težko uči, nepodučen. 2. pass. česar se je težko naučiti (razumeti), nedoumen, nepoznaten ἰδεῖν; kar se težko izsledi, τὸ δυσμαθές prihodnost, katere ne moremo poprej spoznati ali razumeti.