Franja

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

rešêto (redko) crible moški spol , (gosto) tamis moški spol , sas moški spol (à petits trous) ; (za moko) blutoir moški spol

dejati na rešeto (figurativno) discuter, débattre quelque chose, critiquer, faire une critique de
imeti spomin kot rešeto perdre la mémoire en courant, avoir une mémoire de lièvre

rešêto (za pesek) criba f

biti preluknjan kot rešeto estar hecho una criba
moj spomin je kot rešeto tengo una memoria de gallo, estoy una regadera

retentive [riténtiv] pridevnik (retentively prislov)
obdarjen z dobrim spominom; vsebujoč vodo, vlažen

retentive memory dober spomin
to be retentive of s.th. obdržati, držati (pri sebi) kaj; pomniti kaj

re-vocō -āre -āvī -ātum (re in vocāre)

I.

1. nazaj (po)klicati, odpoklicati, umakniti (umikati), nazaj spraviti (spravljati): Pl., Ter., Cu. idr., qui revocent Lausum, mittit V., exclusit; revocat: redeam? Ter., quo te revocant iuvenum preces H.; izhodišče v abl.: ductores aciē V., suos proelio L.; s praep.: de legatione Ci., de suo cursu Ci., de exsilio L., a bello N., ab exsilio T., Iust., a morte V., Ci. (v življenje), ex itinere Ci.; smer v acc.: domum revocare N.; s sup.: hinc (sc. eum) patriam defensum revocare N.; s praep.: in patriam N., in Italiam C., ad virtutem N., spes Samnites ad Caudium revocavit L. je spravila (privedla, pripeljala) nazaj; occ.
a) nazaj (po)klicati, nazaj pozvati (pozivati) iz pregnanstva: qui me revocatis Ci., cuncta ex Italia ad me revocandum convolaverunt Ci., me Kal. Ian. senatus revocavit Ci.
b) nazaj poklicati, nazaj pozvati, umakniti iz bitke, poklicati k vrnitvi (umiku): suos tubā revocavit N., (sc. milites) certo signo revocare C., equites, copias C.; pesn.: flumina signo dato revocare O.

2.
a) metaf. nazaj (po)klicati, nazaj spraviti (spravljati), nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati, nazaj potegniti (potegovati, potezati), odmakniti (odmikati), umakniti (umikati), odvrniti (odvračati): Col., Plin., Sen. tr., Sil. idr., pedem ab alto, gradum V., lumina, oculos suos O., deficientem capillum a vertice Suet. nazaj (po)gladiti, manūs O. umakniti, nazaj potegniti, manūs post terga Sen. tr. zvezati, artus gelidos in vivum calorem O. zopet ogreti, meam mentem domum revocat exanimata uxor Ci., se ad industriam Ci. zopet začeti delati, iuvenem ad virtutem Ci., animos ad memoriam belli Ci., se ad res revocare Ci. spomniti se, priklicati si v spomin, revocare in memoriam somnii, oraculi Iust. ali iniuriae Petr. zopet se spomniti, se (ad se) r. Ci. domisliti se, primae revocare exordia pugnae V. v spomin poklicati (si priklicati); poklas. tudi: revocare alicui aliquid in memoriam Aug. komu kaj v spomin (po)vrniti (vračati), obuditi (obujati) komu spomin na kaj, obnoviti (obnavljati), oživiti (oživljati), poklicati; occ.: vires Ci., animos V., priscos mores L., antiquam militiam T., studia longo tempore intermissa Ci. zopet se oprijeti, zopet poprijeti za … , revocare situs V., periuria Pr., ductores revocato a sanguine Teucri V. iz razplojene Tevkrove krvi.
b) odvrniti (odvračati), zadržati (zadrževati): aliquem a turpissimo consilio Ci., aliquem a tanto scelere Ci., animum ab irā O., latrones spes preadandi ab agri culturā revocat C., filium a furore Ci., nec miseri possunt revocare parentes V.
c) omejiti (omejevati), na tesnejši prostor stisniti (stiskati), utesniti (utesnjevati): comitia in unam domum Ci., vitem Ci. rezati, revocare se non poterat Ci. ni se mogel popolnoma odtegniti (izogniti) občevanju (družbi), Phoebus revocaverat umbras Val. Fl. je skrajšal.
d) nazaj vzeti (jemati), preklicati (preklicevati), odreči (odrekati), oporeči (oporekati), zanikati (zanikovati, zanikavati): promissum suum Sen. ph. nazaj vzeti, snesti, facta O., libertatem T. odtegniti komu svobodo, zopet zasužnjiti koga.
e) zahtevati nazaj: praemia coronarum Suet., ut pecuniae, quas creditoribus solverat, revocarentur Plin. iun. f ) kot jur. t. t .: r. domum (sc. suam) Icti. sklicevati (prizivati) se na domačega sodnika; (prim. revocatio 2.). —

II.

1. zopet (še enkrat) klicati, drugič (znova) poklicati, pozvati (pozivati): tribus in suffragium L., rursus ad bibendum Petr., iterum „pete saxa“ … revocabat V. (iterum je okrepljen z re).

2. occ.
a) kot jur. t.t. zopet (znova, ponovno, spet) poklicati (pozvati) pred sodišče (na sodišče, pred sodnika, na sodbo): hominem revocat populus Ci. ep.
b) kot gledališki t.t. pozvati, (po)klicati igralca (pesnika), da ponovi kako mesto, še enkrat klicati „da capo“: cum saepius revocatus vocem obtudisset Ci., revocatus eandem rem dicit Ci., praeco revocatus L.; z acc. rei: primos tres versus Ci. „še enkrat“ klicati pri … , klicati, da se ponovijo; abs.: cur revocabas Plin. iun.; impers. milies (stokrat) revocatum est Ci.
c) na dopust poslane vojake zopet (po)klicati, znova pozvati (pozivati) pod orožje: milites Ci., veteranos T. —

III. (po)klicati proti, tudi (po)klicati, pozvati (pozivati) proti, tudi pozvati (pozivati): unde tu me vocasti, inde te ego revoco Ci.; occ. v zameno (po)vabiti, vrniti (vračati) (po)vabilo: istum non fere quisquam vocabat, nec mirum, qui non revocaturus esset Ci., vulpem (sc. ciconia) cum revocasset Ph. —

IV. (z oslabelim pomenom predpone re)

1. k sebi (po)klicati, (po)klicati kam: abi, quo blandae iuvenum te revocant preces H.

2. metaf. spraviti (spravljati), (pri)peljati v kak odnos, uravna(va)ti, soditi, presoditi (presojati), (iz)meriti po čem, obrniti (obračati), povezati (povezovati): aliquid ad suas res Ci., ostenta ad coniecturam aliquam interpretatione Ci. razlagaje spraviti v neki odnos, z razlago spraviti v domneven (dozdeven) odnos, consilia ad naturam revocare Ci. naravno (po naravi) razlagati, rem ad rationem coniecturamque revocare Ci. dogodek povezovati (spravljati v zvezo, povezavo) z razlogom in verjetnim preračunavanjem okoliščin, reliquas res ad lucrum praedamque Ci., omnia ad gloriam, consilia ad naturam Ci., in dubium revocare Ci. (po)dvomiti, ad rationem Ca. poklicati na odgovor, rem ad manus Ci. (pri)gnati do spopada, rem ad sortem L. srečki dati odločiti, prepustiti žrebu, žrebati za … , srečkati za … , spem consulatus in partem revocare L. deliti, aliquid in crimen Ci. v krivdo šteti, ad se crimen revocare Ci. priklicati, nakopati si, navleči si (na glavo), rem ad arbitrium suum Ci. sam odločati (odločevati), eum ad sui generis facta Ci. ali ad M. Antonii aestimationem Ci. napotiti (napotovati), upotiti, (po)kazati na … revocata res ad populum est L. je bila prepuščena ljudstvu v razsodbo.

ridurre^*

A) v. tr. (pres. riduco)

1. nazaj pripeljati:
ridurre alla memoria priklicati v spomin
ridurre il gregge all'ovile spraviti čredo v stajo (tudi pren.);
ridurre all'ubbidienza ukrotiti, pokoriti
ridurre al silenzio utišati

2. napraviti, delati; spremeniti, spreminjati (v):
ridurre qcn. cieco koga oslepiti, narediti slepega
ridurre una stanza a un letamaio spremeniti sobo v hlev
ridurre in frantumi zdrobiti

3. prirediti; prevesti, prevajati

4. zmanjšati, omejiti, omejevati; skrčiti:
ridurre il personale skrčiti osebje
ridurre le spese omejiti, zmanjšati stroške

5.
ridurre sul lastrico pren. spraviti na beraško palico
ridurre in fin di vita pren. pretepsti do smrti

6. mat. krčiti

7. kem. reducirati

8. med. reducirati, reponirati

B) ➞ ridursi v. rifl. (pres. mi riduco)

1. propasti, obnemoči:
ridursi all'elemosina obubožati, priti na beraško palico
si è ridotto a non poter più camminare tako je obnemogel, da ne more več hoditi

2. omejiti, omejevati se; skrčiti se

3. umakniti, umikati se na
PREGOVORI: Bacco, tabacco e Venere riducon l'uomo in cenere preg. pitje, ženska in tobak, do groba le korak

rinfrescare

A) v. tr. (pres. rinfresco)

1. osvežiti, ohladiti

2. pog. zmanjšati vnetje

3. pren. osvežiti:
rinfrescare la memoria a qcn. su qcs. osvežiti komu spomin na kaj

4. prepleskati

5. metal. narediti kovino bolj tekočo (med taljenjem)

B) v. intr.

1. osvežiti se (vreme)

2. okrepiti, ojačati se (veter)

C) ➞ rinfrescarsi v. rifl. (pres. mi rinfresco)

1. podpreti se, okrepčati se

2. umiti se

ring^*4 [riŋ] neprehodni glagol & prehodni glagol
(o zvonovih) zvoniti, zazvoniti; pozvoniti; (o kovancih) zveneti, zvenkljati, žvenketati; (za)doneti, odmevati, razlegati se; biti napolnjen, poln (with česa)
razglasiti, (ob)javiti (z zvonom), pozivati; iskati (for s.o. koga)

to ring again doneti, razlegati se, odmevati, zveneti
to ring the bell pozvoniti
to ring a bell sleng spomniti na (kaj), poklicati v spomin
the bell rings (is ringing) (zvonec) zvoni
to ring a burial zvoniti pri pogrebu
to ring changes (on) pritrkavati, zvoniti (mrliču), figurativno naznanjati konec (padec)
to ring the changes (on) prerešetavati, premlevati (isto stvar), izčrpati
the city rings with his fame mesto je polno njegove slave
to ring false (hollow) lažnivo, neiskreno zveneti
my ears ring v ušesih mi zveni
to ring the knell of s.th. z navčkom čemu zvoniti, figurativno pokopati kaj
the cheers made the rafters ring od vzklikov je odmevalo od tramov v ostrešju
he gave a ringing laugh zasmejal se je, da je vse zadonelo
to ring for the maid pozvoniti služkinji
to ring a peal udariti na zvon
to ring true imeti dober zven (o kovancu); pošteno, iskreno zveneti

rostral, e, aux [rɔstral, ro] adjectif

colonne féminin rostrale steber, postavljen v spomin na zmago na morju

rouillé, e [ruje] adjectif zarjavel, rjast; snetiv

blé masculin rouillé snetivo žito
mémoire féminin rouillée zarjavel, slab spomin
je suis un peu rouillé en anglais (familier) v angleščini sem malce nespreten

rufen (rief, gerufen) klicati, einen Namen, etwas: zaklicati; Tierkunde oglašati se; eine Telefonnummer: poklicati; Parolen: vzklikati; beim Namen rufen klicati po imenu; bei einem Namen rufen klicati z imenom; nach jemandem rufen klicati/poklicati (koga); nach etwas rufen terjati/zahtevati (kaj); (kommen lassen) poklicati; rufen lassen poklicati, poslati po; zur Ordnung/zur Sache rufen opomniti; zu den Waffen rufen vpoklicati v vojsko; zum Aufstand rufen klicati/pozivati k uporu; ins Leben rufen ustanoviti, organizirati; ins Gedächtnis rufen priklicati v spomin; wie gerufen kot nalašč; gerufen sein : er wird X gerufen kličejo ga/pravijo mu X

sacred [séikrid] pridevnik (sacredly prislov)
cerkev svet, posvečen, bogu prijeten; nedotakljiv; časten; cerkven, biblijski, verski, duhoven; namenjen, izključno primeren kaki osebi ali namenu
figurativno vreden spoštovanja, kot se izkazuje svetim stvarem; (redko) preklet

sacred duty sveta dolžnost
sacred to the memory... posvečeno spominu...
sacred concert cerkven koncert
a sacred memory svet spomin
this room is sacred to the master of the house ta soba je svetišče za gospodarja hiše
a sacred desire for wealth prekleta sla po bogastvu
to hold s.th. sacred imeti kaj za sveto
Sacred College kardinalski kolegij (v Rimu)
sacred cow sveta krava, figurativno nekaj svetega, nedotakljivega, sakrosanktnega
sacred music cerkvena, dúhovna glasba
sacred number sveto število
sacred weed sleng, botanika sporiš; tobak
Sacred Writ religija sveto pismo, biblija
sacred place pravno grob
a tree sacred to Jupiter Jupitru posvečeno drevo

Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.

1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.

2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena.

scolpire v. tr. (pres. scolpisco)

1. umet. klesati

2. vrezovati

3. pren. vtisniti, vtiskovati:
scolpire un ricordo nella mente vtisniti v spomin

sédati (-am) | sésti (sédem) imperf., perf.

1. sedersi, mettersi a sedere, mettersi seduti; posarsi:
ptice sedajo na drevo gli uccelli si posano sull'albero

2. mettersi:
sesti h klavirju mettersi al pianoforte
sesti za volan mettersi al volante, guidare l'auto

3. teh. (trdno se prilegati) accoppiarsi, inserirsi, ingranare;
vijak mora sesti la vite deve inserirsi bene
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sesti na limanice lasciarsi abbindolare
sesti na svoje mesto tornare al proprio posto, regolarsi
sesti na posestvo, zemljo impadronirsi del podere, della terra
sesti na prestol sedere sul trono
sesti komu na tilnik, za vrat dominare su qcn., fare violenza a qcn.
sesti v spomin restare impresso nella memoria
pren. sesti na mehko stare in un letto di rose
sesti za konferenčno mizo mettersi al tavolo delle trattative

seguire

A) v. tr. (pres. seguo)

1. slediti, hoditi za; zasledovati; spremiti, spremljati (tudi pren.):
il cane segue il padrone pes spremlja gospodarja
un ricordo che mi seguirà sempre spomin, ki me bo vedno spremljal

2. iti, hoditi po:
seguire la via giusta iti po pravi poti (tudi pren.);
seguire la corrente pluti po toku; pren. slediti zgledu večine
seguire i passi di qcn. iti za kom; pren. koga posnemati

3. pren. slediti, biti pristaš (nauka, ideje); držati se; ekst. posnemati
seguire le prescrizioni del medico držati se zdravniških napotkov
seguire la moda slediti modi

4. pren. spremiti, spremljati; poslušati, prisluhniti; ekst. obiskovati:
seguire qcn., qcs. con lo sguardo spremljati koga, kaj s pogledom
seguire la lezione poslušati predavanje
seguire un corso di informatica obiskovati tečaj računalništva

B) v. intr.

1. slediti, izhajati, izvirati, prihajati do česa:
ne seguirono notevoli complicazioni zaradi tega je prišlo do precejšnjih zapletov

2. dogoditi, dogajati se; biti:
segua che vuole, segua che può pog. kar bo, pa bo

3. nadaljevati se:
segue se nadaljuje (v naslednji številki)

Septi-montium -iī, n (septem in mōns)

1. Sedmerogríčje, kraj, kjer je pozneje stal Rim, področje sedm(er)ih gričev, Septimóntij: VARR., FEST., SERV.

2. praznik sedmerih gričev, sedmerogrični praznik, ki so ga v Rimu obhajali meseca decembra v spomin na privzetje sedmerih gričev v krog mesta: VARR., TERT., FEST., P. F. Od tod adj. Septimontiālis -e k sedmerogričnemu prazniku sodeč, ob sedmerogričnem prazniku potekajoč (se vršeč): sacrum SUET., satio fabae COL.

servir* [sɛrvir] verbe transitif služiti; delati (quelqu'un za koga); (po)streči; servirati, prinesti na mizo; (tenis) servirati (žogo); zoologie naskočiti (samico); verbe intransitif služiti (à quelque chose čemu, de kot); biti uporaben, rabiti

se servir posluževati se (de quelque chose česa), uporabljati, rabiti (de quelque chose kaj); nakupovati, oskrbovati se (chez un marchand pri trgovcu)
servir son ami narediti uslugo, pomagati prijatelju
servir à boire naliti (pijačo)
(religion) servir la messe ministrirati
servir le potage prinesti juho na mizo
servir une machine streči stroju
servir sa patrie služiti domovini
servir à table streči pri mizi
servir de père biti za očeta
servir de prétexte biti za pretvezo
servir une rente, une pension, des intérêts izplačevati rento, pokojnino, obresti (v določenih, rednih rokih)
servir une cause posvetiti se neki stvari
cela vous sert-il encore? ali to še potrebujete?
vous êtes servi? so vam že postregli, ste si že vzeli?
Madame est servie, (familier) c'est servi miza je pripravljena, jed je na mizi
il aime beaucoup se faire servir on si zelo rad da streči
la mémoire l'a mal servi spomin ga je pustil na cedilu
le boucher m'a bien servi mesar mi je dobro postregel
cet épicier sert une nombreuse clientèle ta špecerist prodaja, dobavlja blago številnim strankam
cela peut encore servir to lahko še prav pride
il a été bien servi par les circonstances okolnosti so mu bile naklonjene
on n'est jamais si bien servi que par soi-même najbolje je, če sam opraviš stvari
cela ne sert de rien de ... nobenega smisla nima, da ...
à quoi cela sert-il de mentir? kakšen smisel ima, čemu lagati?
à quoi lui servent tous ses diplômes? čemu mu rabijo, so mu vse njegove diplome?
à quoi sert, que sert d'amasser tant de richesses? čemu kopičiti toliko bogastva?
je lui ai servi d'interprète bil sem mu za tolmača
mon manteau me servira de couverture plaščmi bo za odejo
cela vous servira de leçon to vam bo v pouk
(familier) il me sert toujours les mêmes histoires on mi servira vedno iste zgodbe

shaky [šéiki] pridevnik (shakily prislov)
tresoč se, drgetajoč, drhteč; majav, klecav; šibak, slaboten; pretresen; omahljiv, nesiguren, nezanesljiv; (les) razpokan

shaky courage majav, omahljiv, nezanesljiv pogum
a shaky firm nezanesljiva, netrdna firma
a shaky hand tresoča se roka
he is shaky in French on je šibak v francoščini
shaky on one's pins sleng netrden, nesiguren na nogah
to feel shaky ne se čutiti trdnega na nogah, slabo (slabotno) se počutiti
my memory is shaky moj spomin ni zanesljiv

short¹ [šc:t] pridevnik
kratek, majhen; nizek
prozodija nenaglašen
figurativno nezadosten, pičel (zaloga, obrok); prhek, drobljiv, lomljiv, lomen
figurativno nasajen, osoren, zadirčen, kratkih besedi, žaljiv; (o pijači) močan, hud

at short range od blizu, iz bližine, na majhno razdaljo (oddaljenost)
for short zaradi kratkosti
on short commons slabo hranjen
little short of 5 dollars ne polnih 5 dolarjev, skoraj 5 dolarjev
nothing short of nič manj kot, skoraj
a short 10 miles komaj 10 milj, (na pogled) manj od 10 milj
a short way off ne daleč proč
short bill (paper) loan kratkoročna menica, posojilo
short of breath zasopel, nadušljiv
short of cash brez gotovine
short circuit elektrika kratek stik
short cut bližnjica
short date kratek rok
short drinks nerazredčene (nemešane) močne alkoholne pijače
short of hands brez zadostne delovne sile
short rations pičli obroki
a short sea kratki (morski) valovi
short sight kratkovidnost
a short memory kratek spomin
short and sweet kratek in vsebinsko bogat (npr. govor)
short story novela
short temper razvnemljivost, nagla jeza
short ton mera za težo (907,20 kg)
short weight slaba vaga
a short time ago pred kratkim
to be short with s.o. biti kratkih besedi (osoren) s kom
to cut (to make) a long story short na kratko povedati; skrajšati; skratka
to come (to fall) short of ne izpolniti pričakovanj, ne zadovoljiti, razočarati
the copy falls of the original kopija zaostaja za originalom
I am short of money zmanjkalo mi je denarja, trda mi prede za denar
we are short of goods nimamo robe
the bag is 3 pounds short vreča tehta 3 funte premalo
the gate-money fell short of the expenses vstopnina ni krila izdatkov
it is nothing short of treason to je nič več in nič manj kot (čisto enostavna) izdaja
it would be little short of madness to bi bila skoraj norost
to come short of one's duty ne izpolniti svoje dolžnosti
his joy had but a short time njegovo veselje je bilo (le) kratko
to make short work of hitro opraviti z
to make short shrift of figurativno napraviti kratek proces z
I ran short of bread zmanjkalo mi je kruha
to give short weight dajati slabo vago, goljufati pri teži
to grow shorter zmanjšati se
to take short views videti le sedanjost, ne videti daleč
to be of short breath biti ob sapo, biti nadušljiv