Franja

rešêto (za pesek) criba f

biti preluknjan kot rešeto estar hecho una criba
moj spomin je kot rešeto tengo una memoria de gallo, estoy una regadera

retentive [riténtiv] pridevnik (retentively prislov)
obdarjen z dobrim spominom; vsebujoč vodo, vlažen

retentive memory dober spomin
to be retentive of s.th. obdržati, držati (pri sebi) kaj; pomniti kaj

re-vocō -āre -āvī -ātum (re in vocāre)

I.

1. nazaj (po)klicati, odpoklicati, umakniti (umikati), nazaj spraviti (spravljati): Pl., Ter., Cu. idr., qui revocent Lausum, mittit V., exclusit; revocat: redeam? Ter., quo te revocant iuvenum preces H.; izhodišče v abl.: ductores aciē V., suos proelio L.; s praep.: de legatione Ci., de suo cursu Ci., de exsilio L., a bello N., ab exsilio T., Iust., a morte V., Ci. (v življenje), ex itinere Ci.; smer v acc.: domum revocare N.; s sup.: hinc (sc. eum) patriam defensum revocare N.; s praep.: in patriam N., in Italiam C., ad virtutem N., spes Samnites ad Caudium revocavit L. je spravila (privedla, pripeljala) nazaj; occ.
a) nazaj (po)klicati, nazaj pozvati (pozivati) iz pregnanstva: qui me revocatis Ci., cuncta ex Italia ad me revocandum convolaverunt Ci., me Kal. Ian. senatus revocavit Ci.
b) nazaj poklicati, nazaj pozvati, umakniti iz bitke, poklicati k vrnitvi (umiku): suos tubā revocavit N., (sc. milites) certo signo revocare C., equites, copias C.; pesn.: flumina signo dato revocare O.

2.
a) metaf. nazaj (po)klicati, nazaj spraviti (spravljati), nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati, nazaj potegniti (potegovati, potezati), odmakniti (odmikati), umakniti (umikati), odvrniti (odvračati): Col., Plin., Sen. tr., Sil. idr., pedem ab alto, gradum V., lumina, oculos suos O., deficientem capillum a vertice Suet. nazaj (po)gladiti, manūs O. umakniti, nazaj potegniti, manūs post terga Sen. tr. zvezati, artus gelidos in vivum calorem O. zopet ogreti, meam mentem domum revocat exanimata uxor Ci., se ad industriam Ci. zopet začeti delati, iuvenem ad virtutem Ci., animos ad memoriam belli Ci., se ad res revocare Ci. spomniti se, priklicati si v spomin, revocare in memoriam somnii, oraculi Iust. ali iniuriae Petr. zopet se spomniti, se (ad se) r. Ci. domisliti se, primae revocare exordia pugnae V. v spomin poklicati (si priklicati); poklas. tudi: revocare alicui aliquid in memoriam Aug. komu kaj v spomin (po)vrniti (vračati), obuditi (obujati) komu spomin na kaj, obnoviti (obnavljati), oživiti (oživljati), poklicati; occ.: vires Ci., animos V., priscos mores L., antiquam militiam T., studia longo tempore intermissa Ci. zopet se oprijeti, zopet poprijeti za … , revocare situs V., periuria Pr., ductores revocato a sanguine Teucri V. iz razplojene Tevkrove krvi.
b) odvrniti (odvračati), zadržati (zadrževati): aliquem a turpissimo consilio Ci., aliquem a tanto scelere Ci., animum ab irā O., latrones spes preadandi ab agri culturā revocat C., filium a furore Ci., nec miseri possunt revocare parentes V.
c) omejiti (omejevati), na tesnejši prostor stisniti (stiskati), utesniti (utesnjevati): comitia in unam domum Ci., vitem Ci. rezati, revocare se non poterat Ci. ni se mogel popolnoma odtegniti (izogniti) občevanju (družbi), Phoebus revocaverat umbras Val. Fl. je skrajšal.
d) nazaj vzeti (jemati), preklicati (preklicevati), odreči (odrekati), oporeči (oporekati), zanikati (zanikovati, zanikavati): promissum suum Sen. ph. nazaj vzeti, snesti, facta O., libertatem T. odtegniti komu svobodo, zopet zasužnjiti koga.
e) zahtevati nazaj: praemia coronarum Suet., ut pecuniae, quas creditoribus solverat, revocarentur Plin. iun. f ) kot jur. t. t .: r. domum (sc. suam) Icti. sklicevati (prizivati) se na domačega sodnika; (prim. revocatio 2.). —

II.

1. zopet (še enkrat) klicati, drugič (znova) poklicati, pozvati (pozivati): tribus in suffragium L., rursus ad bibendum Petr., iterum „pete saxa“ … revocabat V. (iterum je okrepljen z re).

2. occ.
a) kot jur. t.t. zopet (znova, ponovno, spet) poklicati (pozvati) pred sodišče (na sodišče, pred sodnika, na sodbo): hominem revocat populus Ci. ep.
b) kot gledališki t.t. pozvati, (po)klicati igralca (pesnika), da ponovi kako mesto, še enkrat klicati „da capo“: cum saepius revocatus vocem obtudisset Ci., revocatus eandem rem dicit Ci., praeco revocatus L.; z acc. rei: primos tres versus Ci. „še enkrat“ klicati pri … , klicati, da se ponovijo; abs.: cur revocabas Plin. iun.; impers. milies (stokrat) revocatum est Ci.
c) na dopust poslane vojake zopet (po)klicati, znova pozvati (pozivati) pod orožje: milites Ci., veteranos T. —

III. (po)klicati proti, tudi (po)klicati, pozvati (pozivati) proti, tudi pozvati (pozivati): unde tu me vocasti, inde te ego revoco Ci.; occ. v zameno (po)vabiti, vrniti (vračati) (po)vabilo: istum non fere quisquam vocabat, nec mirum, qui non revocaturus esset Ci., vulpem (sc. ciconia) cum revocasset Ph. —

IV. (z oslabelim pomenom predpone re)

1. k sebi (po)klicati, (po)klicati kam: abi, quo blandae iuvenum te revocant preces H.

2. metaf. spraviti (spravljati), (pri)peljati v kak odnos, uravna(va)ti, soditi, presoditi (presojati), (iz)meriti po čem, obrniti (obračati), povezati (povezovati): aliquid ad suas res Ci., ostenta ad coniecturam aliquam interpretatione Ci. razlagaje spraviti v neki odnos, z razlago spraviti v domneven (dozdeven) odnos, consilia ad naturam revocare Ci. naravno (po naravi) razlagati, rem ad rationem coniecturamque revocare Ci. dogodek povezovati (spravljati v zvezo, povezavo) z razlogom in verjetnim preračunavanjem okoliščin, reliquas res ad lucrum praedamque Ci., omnia ad gloriam, consilia ad naturam Ci., in dubium revocare Ci. (po)dvomiti, ad rationem Ca. poklicati na odgovor, rem ad manus Ci. (pri)gnati do spopada, rem ad sortem L. srečki dati odločiti, prepustiti žrebu, žrebati za … , srečkati za … , spem consulatus in partem revocare L. deliti, aliquid in crimen Ci. v krivdo šteti, ad se crimen revocare Ci. priklicati, nakopati si, navleči si (na glavo), rem ad arbitrium suum Ci. sam odločati (odločevati), eum ad sui generis facta Ci. ali ad M. Antonii aestimationem Ci. napotiti (napotovati), upotiti, (po)kazati na … revocata res ad populum est L. je bila prepuščena ljudstvu v razsodbo.

ridurre^*

A) v. tr. (pres. riduco)

1. nazaj pripeljati:
ridurre alla memoria priklicati v spomin
ridurre il gregge all'ovile spraviti čredo v stajo (tudi pren.);
ridurre all'ubbidienza ukrotiti, pokoriti
ridurre al silenzio utišati

2. napraviti, delati; spremeniti, spreminjati (v):
ridurre qcn. cieco koga oslepiti, narediti slepega
ridurre una stanza a un letamaio spremeniti sobo v hlev
ridurre in frantumi zdrobiti

3. prirediti; prevesti, prevajati

4. zmanjšati, omejiti, omejevati; skrčiti:
ridurre il personale skrčiti osebje
ridurre le spese omejiti, zmanjšati stroške

5.
ridurre sul lastrico pren. spraviti na beraško palico
ridurre in fin di vita pren. pretepsti do smrti

6. mat. krčiti

7. kem. reducirati

8. med. reducirati, reponirati

B) ➞ ridursi v. rifl. (pres. mi riduco)

1. propasti, obnemoči:
ridursi all'elemosina obubožati, priti na beraško palico
si è ridotto a non poter più camminare tako je obnemogel, da ne more več hoditi

2. omejiti, omejevati se; skrčiti se

3. umakniti, umikati se na
PREGOVORI: Bacco, tabacco e Venere riducon l'uomo in cenere preg. pitje, ženska in tobak, do groba le korak

rinfrescare

A) v. tr. (pres. rinfresco)

1. osvežiti, ohladiti

2. pog. zmanjšati vnetje

3. pren. osvežiti:
rinfrescare la memoria a qcn. su qcs. osvežiti komu spomin na kaj

4. prepleskati

5. metal. narediti kovino bolj tekočo (med taljenjem)

B) v. intr.

1. osvežiti se (vreme)

2. okrepiti, ojačati se (veter)

C) ➞ rinfrescarsi v. rifl. (pres. mi rinfresco)

1. podpreti se, okrepčati se

2. umiti se

ring^*4 [riŋ] neprehodni glagol & prehodni glagol
(o zvonovih) zvoniti, zazvoniti; pozvoniti; (o kovancih) zveneti, zvenkljati, žvenketati; (za)doneti, odmevati, razlegati se; biti napolnjen, poln (with česa)
razglasiti, (ob)javiti (z zvonom), pozivati; iskati (for s.o. koga)

to ring again doneti, razlegati se, odmevati, zveneti
to ring the bell pozvoniti
to ring a bell sleng spomniti na (kaj), poklicati v spomin
the bell rings (is ringing) (zvonec) zvoni
to ring a burial zvoniti pri pogrebu
to ring changes (on) pritrkavati, zvoniti (mrliču), figurativno naznanjati konec (padec)
to ring the changes (on) prerešetavati, premlevati (isto stvar), izčrpati
the city rings with his fame mesto je polno njegove slave
to ring false (hollow) lažnivo, neiskreno zveneti
my ears ring v ušesih mi zveni
to ring the knell of s.th. z navčkom čemu zvoniti, figurativno pokopati kaj
the cheers made the rafters ring od vzklikov je odmevalo od tramov v ostrešju
he gave a ringing laugh zasmejal se je, da je vse zadonelo
to ring for the maid pozvoniti služkinji
to ring a peal udariti na zvon
to ring true imeti dober zven (o kovancu); pošteno, iskreno zveneti

rostral, e, aux [rɔstral, ro] adjectif

colonne féminin rostrale steber, postavljen v spomin na zmago na morju

rouillé, e [ruje] adjectif zarjavel, rjast; snetiv

blé masculin rouillé snetivo žito
mémoire féminin rouillée zarjavel, slab spomin
je suis un peu rouillé en anglais (familier) v angleščini sem malce nespreten

rufen (rief, gerufen) klicati, einen Namen, etwas: zaklicati; Tierkunde oglašati se; eine Telefonnummer: poklicati; Parolen: vzklikati; beim Namen rufen klicati po imenu; bei einem Namen rufen klicati z imenom; nach jemandem rufen klicati/poklicati (koga); nach etwas rufen terjati/zahtevati (kaj); (kommen lassen) poklicati; rufen lassen poklicati, poslati po; zur Ordnung/zur Sache rufen opomniti; zu den Waffen rufen vpoklicati v vojsko; zum Aufstand rufen klicati/pozivati k uporu; ins Leben rufen ustanoviti, organizirati; ins Gedächtnis rufen priklicati v spomin; wie gerufen kot nalašč; gerufen sein : er wird X gerufen kličejo ga/pravijo mu X

sacred [séikrid] pridevnik (sacredly prislov)
cerkev svet, posvečen, bogu prijeten; nedotakljiv; časten; cerkven, biblijski, verski, duhoven; namenjen, izključno primeren kaki osebi ali namenu
figurativno vreden spoštovanja, kot se izkazuje svetim stvarem; (redko) preklet

sacred duty sveta dolžnost
sacred to the memory... posvečeno spominu...
sacred concert cerkven koncert
a sacred memory svet spomin
this room is sacred to the master of the house ta soba je svetišče za gospodarja hiše
a sacred desire for wealth prekleta sla po bogastvu
to hold s.th. sacred imeti kaj za sveto
Sacred College kardinalski kolegij (v Rimu)
sacred cow sveta krava, figurativno nekaj svetega, nedotakljivega, sakrosanktnega
sacred music cerkvena, dúhovna glasba
sacred number sveto število
sacred weed sleng, botanika sporiš; tobak
Sacred Writ religija sveto pismo, biblija
sacred place pravno grob
a tree sacred to Jupiter Jupitru posvečeno drevo

Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.

1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.

2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena.

scolpire v. tr. (pres. scolpisco)

1. umet. klesati

2. vrezovati

3. pren. vtisniti, vtiskovati:
scolpire un ricordo nella mente vtisniti v spomin

sédati (-am) | sésti (sédem) imperf., perf.

1. sedersi, mettersi a sedere, mettersi seduti; posarsi:
ptice sedajo na drevo gli uccelli si posano sull'albero

2. mettersi:
sesti h klavirju mettersi al pianoforte
sesti za volan mettersi al volante, guidare l'auto

3. teh. (trdno se prilegati) accoppiarsi, inserirsi, ingranare;
vijak mora sesti la vite deve inserirsi bene
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sesti na limanice lasciarsi abbindolare
sesti na svoje mesto tornare al proprio posto, regolarsi
sesti na posestvo, zemljo impadronirsi del podere, della terra
sesti na prestol sedere sul trono
sesti komu na tilnik, za vrat dominare su qcn., fare violenza a qcn.
sesti v spomin restare impresso nella memoria
pren. sesti na mehko stare in un letto di rose
sesti za konferenčno mizo mettersi al tavolo delle trattative

seguire

A) v. tr. (pres. seguo)

1. slediti, hoditi za; zasledovati; spremiti, spremljati (tudi pren.):
il cane segue il padrone pes spremlja gospodarja
un ricordo che mi seguirà sempre spomin, ki me bo vedno spremljal

2. iti, hoditi po:
seguire la via giusta iti po pravi poti (tudi pren.);
seguire la corrente pluti po toku; pren. slediti zgledu večine
seguire i passi di qcn. iti za kom; pren. koga posnemati

3. pren. slediti, biti pristaš (nauka, ideje); držati se; ekst. posnemati
seguire le prescrizioni del medico držati se zdravniških napotkov
seguire la moda slediti modi

4. pren. spremiti, spremljati; poslušati, prisluhniti; ekst. obiskovati:
seguire qcn., qcs. con lo sguardo spremljati koga, kaj s pogledom
seguire la lezione poslušati predavanje
seguire un corso di informatica obiskovati tečaj računalništva

B) v. intr.

1. slediti, izhajati, izvirati, prihajati do česa:
ne seguirono notevoli complicazioni zaradi tega je prišlo do precejšnjih zapletov

2. dogoditi, dogajati se; biti:
segua che vuole, segua che può pog. kar bo, pa bo

3. nadaljevati se:
segue se nadaljuje (v naslednji številki)

Septi-montium -iī, n (septem in mōns)

1. Sedmerogríčje, kraj, kjer je pozneje stal Rim, področje sedm(er)ih gričev, Septimóntij: VARR., FEST., SERV.

2. praznik sedmerih gričev, sedmerogrični praznik, ki so ga v Rimu obhajali meseca decembra v spomin na privzetje sedmerih gričev v krog mesta: VARR., TERT., FEST., P. F. Od tod adj. Septimontiālis -e k sedmerogričnemu prazniku sodeč, ob sedmerogričnem prazniku potekajoč (se vršeč): sacrum SUET., satio fabae COL.

servir* [sɛrvir] verbe transitif služiti; delati (quelqu'un za koga); (po)streči; servirati, prinesti na mizo; (tenis) servirati (žogo); zoologie naskočiti (samico); verbe intransitif služiti (à quelque chose čemu, de kot); biti uporaben, rabiti

se servir posluževati se (de quelque chose česa), uporabljati, rabiti (de quelque chose kaj); nakupovati, oskrbovati se (chez un marchand pri trgovcu)
servir son ami narediti uslugo, pomagati prijatelju
servir à boire naliti (pijačo)
(religion) servir la messe ministrirati
servir le potage prinesti juho na mizo
servir une machine streči stroju
servir sa patrie služiti domovini
servir à table streči pri mizi
servir de père biti za očeta
servir de prétexte biti za pretvezo
servir une rente, une pension, des intérêts izplačevati rento, pokojnino, obresti (v določenih, rednih rokih)
servir une cause posvetiti se neki stvari
cela vous sert-il encore? ali to še potrebujete?
vous êtes servi? so vam že postregli, ste si že vzeli?
Madame est servie, (familier) c'est servi miza je pripravljena, jed je na mizi
il aime beaucoup se faire servir on si zelo rad da streči
la mémoire l'a mal servi spomin ga je pustil na cedilu
le boucher m'a bien servi mesar mi je dobro postregel
cet épicier sert une nombreuse clientèle ta špecerist prodaja, dobavlja blago številnim strankam
cela peut encore servir to lahko še prav pride
il a été bien servi par les circonstances okolnosti so mu bile naklonjene
on n'est jamais si bien servi que par soi-même najbolje je, če sam opraviš stvari
cela ne sert de rien de ... nobenega smisla nima, da ...
à quoi cela sert-il de mentir? kakšen smisel ima, čemu lagati?
à quoi lui servent tous ses diplômes? čemu mu rabijo, so mu vse njegove diplome?
à quoi sert, que sert d'amasser tant de richesses? čemu kopičiti toliko bogastva?
je lui ai servi d'interprète bil sem mu za tolmača
mon manteau me servira de couverture plaščmi bo za odejo
cela vous servira de leçon to vam bo v pouk
(familier) il me sert toujours les mêmes histoires on mi servira vedno iste zgodbe

shaky [šéiki] pridevnik (shakily prislov)
tresoč se, drgetajoč, drhteč; majav, klecav; šibak, slaboten; pretresen; omahljiv, nesiguren, nezanesljiv; (les) razpokan

shaky courage majav, omahljiv, nezanesljiv pogum
a shaky firm nezanesljiva, netrdna firma
a shaky hand tresoča se roka
he is shaky in French on je šibak v francoščini
shaky on one's pins sleng netrden, nesiguren na nogah
to feel shaky ne se čutiti trdnega na nogah, slabo (slabotno) se počutiti
my memory is shaky moj spomin ni zanesljiv

short¹ [šc:t] pridevnik
kratek, majhen; nizek
prozodija nenaglašen
figurativno nezadosten, pičel (zaloga, obrok); prhek, drobljiv, lomljiv, lomen
figurativno nasajen, osoren, zadirčen, kratkih besedi, žaljiv; (o pijači) močan, hud

at short range od blizu, iz bližine, na majhno razdaljo (oddaljenost)
for short zaradi kratkosti
on short commons slabo hranjen
little short of 5 dollars ne polnih 5 dolarjev, skoraj 5 dolarjev
nothing short of nič manj kot, skoraj
a short 10 miles komaj 10 milj, (na pogled) manj od 10 milj
a short way off ne daleč proč
short bill (paper) loan kratkoročna menica, posojilo
short of breath zasopel, nadušljiv
short of cash brez gotovine
short circuit elektrika kratek stik
short cut bližnjica
short date kratek rok
short drinks nerazredčene (nemešane) močne alkoholne pijače
short of hands brez zadostne delovne sile
short rations pičli obroki
a short sea kratki (morski) valovi
short sight kratkovidnost
a short memory kratek spomin
short and sweet kratek in vsebinsko bogat (npr. govor)
short story novela
short temper razvnemljivost, nagla jeza
short ton mera za težo (907,20 kg)
short weight slaba vaga
a short time ago pred kratkim
to be short with s.o. biti kratkih besedi (osoren) s kom
to cut (to make) a long story short na kratko povedati; skrajšati; skratka
to come (to fall) short of ne izpolniti pričakovanj, ne zadovoljiti, razočarati
the copy falls of the original kopija zaostaja za originalom
I am short of money zmanjkalo mi je denarja, trda mi prede za denar
we are short of goods nimamo robe
the bag is 3 pounds short vreča tehta 3 funte premalo
the gate-money fell short of the expenses vstopnina ni krila izdatkov
it is nothing short of treason to je nič več in nič manj kot (čisto enostavna) izdaja
it would be little short of madness to bi bila skoraj norost
to come short of one's duty ne izpolniti svoje dolžnosti
his joy had but a short time njegovo veselje je bilo (le) kratko
to make short work of hitro opraviti z
to make short shrift of figurativno napraviti kratek proces z
I ran short of bread zmanjkalo mi je kruha
to give short weight dajati slabo vago, goljufati pri teži
to grow shorter zmanjšati se
to take short views videti le sedanjost, ne videti daleč
to be of short breath biti ob sapo, biti nadušljiv

shortness [šɔ́:tnis] samostalnik
kratkost, majhnost; kratko trajanje; nezadostnost, stiska, pomanjkanje (zalog itd.); robatost, osornost; krbkost (kovin itd.)

shortness of breath nadušljivost, zasopljenost
shortness of memory kratek, slab spomin
shortness of money pomanjkanje denarja

shraníti, shranjeváti conserver, garder, donner en garde , (za pozneje) mettre de côté, réserver

shraniti kaj za spomin garder (ali conserver) quelque chose comme souvenir