Franja

méjuger [mežüže] verbe transitif napak, slabo soditi

méjuger de quelqu'un, de ses forces podcénjevati koga, svoje sile
se méjuger podcenjevati se

ménage [menaž] masculin gospodinjstvo; domače delo; zakonska skupnost, zakon(ski par), družina; péjoratif, populaire slabo gospodarstvo, nered

de ménage domač, doma narejen
ménage de bouts de chandelle (familier) stiskaštvo
ménage commun, de garçon skupno, samsko gospodinjstvo
ménage désagrégé omajan, razrvan zakon
argent masculin de ménage denar za gospodinjstvo
communauté féminin de ménage gospodinjska skupnost
faux ménage neporočen par
femme féminin de ménage gospodinjska pomočnica
jeune ménage mlad zakonski par
querelles féminin pluriel, scènes féminin pluriel de ménage zakonski prepiri, scene
avoir son ménage, être en ménage imeti lastno gospodinjstvo
entrer en ménage poročiti se
étre en ménage, faire ménage (commun) avec quelqu'un stanovati s kom skupaj, imeti skupno gospodinjstvo
faire le ménage à, de quelqu'un gospodinjiti komu
faire des ménages biti za postrežnico (po hišah)
faire bon, mauvais ménage dobro, slabo se razumeti, složno živeti (v zakonu)
faire ménage à trois živeti v troje (ženska, soprog, ljubimeo)
se mettre en ménage poročiti se
monter sou ménage ustvariti si dom
tenir ménage gospodinjiti
vivre de ménage varčno živeti

Merkschwäche, die, slabo pomnjenje

mesètina ž, mèsina ž ekspr. meso, slabo meso, žvarovina

mèsīšte s ekspr. meso, slabo meso, žvarovina

mestieraccio m (pl. -ci) slabš. slab poklic, slabo delo

mésuser [mezüze] verbe intransitif slabo uporabljati (de sa fortune svoje premoženje)

misadvise [misədváiz] prehodni glagol
slabo (napačno) svetovati

misarrange [misəréindž] prehodni glagol
slabo (napačno) urediti

misbecome [misbikʌ́m] prehodni glagol
ne spodobiti se, slabo pristojati

misbehave [misbihéiv] neprehodni glagol
slabo se vesti; nespodobno ravnati, pregrešiti se; postati domač (with s, z)
ameriško, vojska pokazati strahopetnost pred sovražnikom (to misbehave before the enemy)

misbehavio(u)r [misbihéivjə] samostalnik
slabo vedenje
ameriško strahopetnost pred sovražnikom

miscast [miská:st] prehodni glagol
gledališče slabo razdeliti vloge; dati komu neprimerno vlogo

misconduct¹ [miskɔ́ndəkt] samostalnik
slabo vedenje; slabo vodstvo; pogrešek

misconduct² [miskəndʌ́kt] prehodni glagol
slabo voditi, slabo upravljati

to misconduct o.s. slabo se vesti

miscue [mískjú:]

1. samostalnik
slab udarec (pri biljardu)

2. neprehodni glagol
slabo udariti

misdemean [misdimí:n] prehodni glagol & neprehodni glagol
slabo se vesti, pregrešiti se

misdemeano(u)r [misdimí:nə] samostalnik
pravno kazenski prekršek; slabo vedenje

miser -era -erum (sor. z maereō in maestus)

1. beden, nesrečen, reven, pomilovanja vreden, usmiljenja vreden (naspr. beatus, felix, fortunatus): Pl., Sen. ph., Val. Max., nihil est tam miserabile quam ex beato miser Ci., hic miser atque infelix Ci., habere aliquem miserrimum Ci. hudo trapiti (mučiti, trpinčiti) koga, miserrimus fui fugitando Ter. zelo sem se upehal, ves upehan sem, querella misera (mila) et luctuosa Ci., o multo miserior Dolabella, quam ille, quem tu miserrimum esse voluisti Ci.; kot subst. m. in f. nesrečnež, nesrečnica, revež, rev(ic)a, uboga para: miser! H., o miser! Ci., (o) me miserum! Ci., eheu me miserum! S., o miserum te! Ci., vae misero mihi! Ter., miserae mihi! Afr. fr. joj meni nesrečnici!, o miseri! V. o zaslepljenci; z gen. (zaradi česa, glede na kaj): cultūs miser H. nesrečen (pomilovanja vreden) glede na način življenja, miseros ambitionis Plin. iun., a miseri, quos nosse iuvat quid Phasidis ales distet ab hiberna Rhodopes grue Stat.

2. (o stvareh) ubožen, boren, reven, siromašen, ubog, beden, nesrečen, slab, obžalovanja vreden, žalosten, otožen: misera ac tenuis praeda C., fortuna, res, consolatio Ci., fames S. ali tumultus mentis H. mučen, video Lentulum in misero squalore Ci., remedium Cels., carmen V. slaba (glede na vsebino), remedium Cels., misera luxuria Pr. ubogo razkošje, bedna gizda (v mošnji), divitias miseras! H. oj, kako klavrno bogastvo!, mors V. bridka, amor V. ali ambitio pretirana, strastna; kot vrinjeni stavek oz. vzklik: miserum! V. grozno! kako žalostno! kako boleče!; miserum est z inf. nesreča je, nesrečno je: usque adeone mori miserum est? V. je mar smrt tolikšna nesreča?, est nobis (za nas) miserum desertam rem publicam invadi L., ita vivere miserrimum est Ci.; s supin. na -u: estne hoc miserum memoratu? Pl. ali ni to žalostna zgodba?

3. occ.
a) telesno ali duševno beden, bolan: bucca Pl., latus caputve H., homini misero non invideo medicinam Petr., quo nunc etiam morbo misera sum Pl. bolezen, zaradi katere še zdaj trpim, miserum esse ex animo Pl. biti bolan na duši; tako tudi: quid illam miseram animi (loc.) excrucias? Pl.; tudi bolan od ljubezni: certe purast sanis magis inde voluptas quam miseris Lucr., et illam scelestam esse et me miserum sentio Ter.
b) nravstveno, moralno beden = žalosten, malovreden, ničvreden, podel: hominem perditum miserumque! Ter. podlež zavrženi! — Adv.

1. miserē
a) bedno, ubogo, revno, klavrno, nesrečno, žalostno, pomilovanja (usmiljenja) vredno: Pl., Ter., Lucr., Sen. rh., Sen. ph., vivere Ci., ut miserius (z večjimi težavami) a vobis recipiatur, quam ab illo capta est L.
b) bedno, klavrno = slabo: misere, miserrume scriptum esse Pl.
c) bedno, klavrno = zelo, na vso moč, silno, silovito, močno, strastno, srčno, prizadevno: eius patri me nunc m. miseret Pl., m. orare eius noctem, m. cupere Ter., m. amare ali m. deperire amore Kom. od ljubezni biti bolan = prisrčno ljubiti, m. amans Pl. od ljubezni bolan, m. descendere quaerens H., m. noluit tradere Ci. nikakor ni hotel.

2. miseriter klavrno, bedno: Enn. ap. Prisc., Lab. fr., Cat., Ap., Iul. Val.

misfit [misfít]

1. samostalnik
neprimernost, slabo krojena obleka, kar slabo pristaja
figurativno posebnež, izrojenec

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
slabo pristajati, biti neprimeren za kaj

that's a misfit to se poda kot svinji sedlo