Franja

tòptan prisl. (t. toptan) vse skupaj, vse naenkrat, na veliko: na toptan prodavati

toron [tɔrɔ̃] masculin skupaj zvite vrvi, žice (za kable)

toss up prehodni glagol
vreči, zagnati v zrak
neprehodni glagol
metati, vreči novec v zrak, žrebati; hitro pripraviti, skupaj zmetati (kosilo itd.)

totaliser [-ze] verbe transitif sešteti; skupaj zbrati

cette équipe a totalisé le plus grand nombre de points to moštvo je zbralo, doseglo največje število tcčk

totalità f

1. celota, totalnost:
nella totalità v celoti, celotno

2. vsi skupaj

tōtus¹ 3, gen. tōtīus, dat. tōtī (iz *tou̯etos „nagačen“ : *tou̯eo polniti, gatiti; prim. tōmentum in tumeō), pron. adj.

1. (o nedeljenem predmetu) cel, ves, poln, v polnem obsegu (bivajoč): totius Galliae imperio potiri C., totius anni fructus Ci., totā nocte continenter serunt C., gregem universum voluit totum evertere Pl. vso čredo naenkrat, tota terra Ci., totus mons C., totum corpus Cu., totā mente atque omnibus artubus contremescere Ci.; sex menses totos Ter.; od tod poseb. hiperbola, kadar ne želimo natančno povedati časa, npr. toto triennio Suet. (dejansko sta bili le dve leti in nekaj mesecev).

2. ves, čisto ves, prav ves, cel, celoten, vesoljen, starejše čiherni, v pl. tudi vsi skupaj (o predmetu v naspr. z njegovimi deli): totus equitatus Auct. b. Alx., totis horis Pl., totas in horas Pr., totis copiis C., totis viribus L., Ph. na vso moč, tota armenta V., totos miseruit Ap.

3. metaf. ves = popolnoma, docela, povsem, scela, sceloma, z dušo in telesom: eum Dio adeo admovit, ut se totum ei traderet N., Catoni me totum ab adulescentiā dedidi Ci., totus et mente et animo in bellum insistit C., totus in illis (sc. nugis) H. ves = popolnoma zatopljen, sum vester totus Ci., totus doleo (gaudeo) Pl. sama žalost (samo veselje) me je, totus in amore est Ter., in prece totus eram O., fratris Thais tota est Ter., plebs Hannibalis tota esse L., tota tibi est (sc. puella) Tib. vsa tvoja, totus pietatis est Plin. iun. sama pobožnost ga je, totus animi Plin. ves duša, totus dei Val. Fl. ves navdušen. — Od tod subst. tōtum -ī, n celota, vse (naspr. dimidium, pars): Ter., Sen. ph., Macr., Arn., pl. tota Ci. (naspr. partes), totum in est, ut … Ci.; od tod adv.
a) ex toto popolnoma, docela, povsem, čisto: Col. Cels., ex toto illa deserere O.
b) in toto Ci. pri celi stvari = (na)sploh.
c) in totum v celem, v celoti (naspr. particulatim): Sen. ph.; od tod = popolnoma, docela, povsem, čisto: L. epit., Col.; tudi = sploh: Col.

Opomba: Gen. tōtĭus: Lucr.; star. gen. tōtī: Afr. ap. Prisc., omni totae familiae Pl. ap. Varr., totae civitati Ap., totae (dat. ali gen.) rei Corn.; dat. m in n toto: toto orbi Pr., toto exercitui C., toto oppido Hirt., toto corpori Cu., toto generi Hyg., toto Romano populo Ap., toto familiae patrimonio Ap.

translate [trænsléit] prehodni glagol
prevesti, prevajati; prenesti; tolmačiti, interpretirati
tehnično predelati, spremeniti, pretvoriti; dešifrirati, naprej poslati (telegram)
cerkev premestiti
zastarelo prevzeti, zamakniti
sleng skrpati, zmašiti skupaj kaj iz starega materiala

to translate Cankar into English prevesti Cankarja v angleščino
to translate from the French prevesti iz francoščine
to translate from German into English prevesti iz nemščine v angleščino
to translate from word to word dobesedno prevesti
to translate ideas into actions spremeniti ideje v dejanja
kindly translate! prosim, razložite jasno, kar mislite!
do not translate my hesitation as ill-will ne tolmačite si mojega oklevanja kot neprijaznost
to translate into film adaptirati za film
neprehodni glagol
biti primeren za prevajanje

this books translates well ta knjiga se da lepo prevajati

trecēnī -ae -a (trēs in centum)

1. po tristo: H., equitibus in singulas legiones trecenis L.; sinekdoha: trecenis quotquot eunt dies, amice, places illacrimabilem Plutona tauris H. vsak dan s tremi hekatombami.

2. tristo skupaj (naenkrat): Plin.

trīcēnī -ae -a, gen. trīcēnûm (trīgintā)

1. po trideset: lecti Ci., dies Col., Plin., milites Auct. b. Afr., stipendia T. tridesetletna, fistula tricenûm quinûm Front. petintridesetpalčna (petintridesetcolska) cev.

2. trideset skupaj (naenkrat): Plin., Corn., Mart.

troop² [tru:p] neprehodni glagol
zb(i)rati se, zgrniti se; zbrati se vjato; iti skupaj (with z)
iti v trumah; marširati; hiteti

to troop away, to troop off (out) pogovorno hitro oditi, popihati jo, pobrati se proč
prehodni glagol
vojska formirati

to troop the colours opraviti slovesen pozdrav zastavi (pred četo)

twice-laid [twáisleid] pridevnik
navtika, sleng pripravljen iz ostankov (zlasti ribja jed)
figurativno skrpan skupaj (iz vseh mogočih odpadkov)

twin [twin]

1. samostalnik
dvojček, dvojčica
množina dvojčka, dvojčici
botanika dva zrasla sadeža
figurativno nasprotek; pendant
mineralogija zraslica (kristal)

identical twins enojajčna dvojčka
fraternal twins dvojajčna dvojčka
Twin Cities mesti dvojčici
the Siamese twins siamska dvojčka (dvojčici)
Twins = twin-Brothers, twin-Brethren astronomija Dvojčka (zvezdi, Kastor in Poluks)

2. pridevnik
dvojčen, podvojen
botanika podvojen, paren

twin bed podvojena postelja (iz dveh postelj)
twin brother brat dvojček

3. prehodni glagol
pariti, (z)družiti, spojiti

they are twinned in action delata skupaj
neprehodni glagol
roditi dvojčke (dvojčici)
zastarelo roditi se kot dvojček
figurativno biti zelo podoben, biti par, spadati skupaj (with z)

ùduture prisl. vse skupaj, počez: kupiti uduture; gl. duture

ūni-versus (stlat. ūni-vorsus) 3 (ūnus in vertere)

1. v sg. (pri kolekt.) ves, cel, celoten, vesoljen, združen, zedinjen: Ter., Hirt. idr., populus, ordo, senatus, res publica, familia, provincia, multitudo, mundus Ci., Europa N.; okrepljeno: gregem totum univorsum voluit avortere Pl. prav vso; v pl. vsi skupaj, vsi hkrati (naspr. singuli, dispersi): T., Suet., Vell. idr., universos esse pares, dispersos perituros N., universi concurrunt ad regiam Cu., universi populi L., non unus aut alter miles, sed universi milites L., adsunt, queruntur Siculi universi Ci., maria omnia cum universa (v celoti), tum in singulis oris portus Ci.; okrepljeno: omnes universi Pl., Fr., Gell. ali universi omnes Ap. prav vsi skupaj.

2. pri drugih subst. vsega (vseh) se tičoč, občen, obči, splošen (naspr. proprius): Plin., Traianus ap. Plin. iun., T. idr., bellum L., pugna L. ki se je vse udeležuje, universae rei dimicatio L. odločilna bitka, victoria L., incendium urbis Ci., odium, natura Ci.; od tod adv. in universum vobče, (na)sploh, (na)splošno: non nominatim, sed in universum L., terra in universum horrida T., in universum aestimare T.

3. subst. ūniversum -ī, n vesoljnost, vesoljni svet, vesolje, vesoljni prostor, vsemirje, univêrzum: Col., pars universi Ci., principia mentis, quae sunt in adverso, deus esse dicit Ci.; v istem pomenu tudi pl.: universis praeesse Sen. ph. Adv. ūniversē (na)sploh, (v)obče, (na)splošno (na splošno): cetera universe mandavi, illud proprie Ci. ep., quia singillatim potius quam … universe loquar? Ci.

Opomba: Skrč. obl. ūnorsum Lucr.

verhaken stisniti skupaj, stakniti; sich verhaken Moleküle: sprijeti se; sich verhaken mit etwas an natakniti s (čim) na (kaj)

verkuppeln Wagen: zvezati, spojiti; Menschen: (zvodniško) spravljati skupaj

verrō (stlat. vorrō) -ere, versum (sor. z gr. ἔρρω vlečem se, sl. vršiti, vršenje = frumentum excutere actis in gyrum bobus aut equis, sl. vršaj = cumulus frumenti, stvnem. wërran = nem. verwirren)

1. pomesti (pometati): Stat., Suet., Iuv., Hier., Cl. idr., aedes Pl., humum pallā O., crinibus templa, crinibus passis aras L. ali humum crinibus suis Ap. ležeč na tleh … z lasmi dotikati se … , ima vestigia caudā V. brisati, zabrisovati (o biku), harenae verruntur caudā (sc. leonis) O.; s prolept. obj.: nam modo verrebant nigras pro farre favillas O., quidquid de Lybicis verritur areis H. kar se zmete na … gumnih; abs.: qui tergunt, qui verrunt Ci.; occ. skupaj pomesti (pometati), zmesti, zgrebsti (zgrebati), (na)grebsti, zbrati (zbirati) na kup, (na)kopičiti, (na)grabiti: argentum (srebrno posodje) inter reliqua purgamenta scopis coepit verrere Petr.; šalj.: domi quidquid habet, verritur ἔξω Pl. se pomete ven = se vzame s seboj, quidquid ponitur, hinc et inde verris Mart. kar koli se na mizo postavi, zgrebeš (pometeš) (v prtič, da bi vzel s seboj), futurum ut omnia verreret Ci. ap. Q. (o Veru).

2. metaf.
a) pomesti (pometati) = oplaziti kaj, smukniti (smukati) skozi kaj, čez kaj, po čem, udariti (udarjati) po čem, rezati, brazditi, brazdati kaj, potovati, pluti po čem: placide mare Enn., verrimus aequora remis V. režemo, pregrebamo, remis vada verrunt V., nautae caerula verrunt V., aequora palmis verrere Cat., delphines aequora verrunt caudis V., apta verrendis aquis sidera O. za plovbo.
b) (o vetrovih) prepihavati, prepihovati kaj, pihati, brisati, tolči čez kaj: (sc. aquilo) simul arva, simul aequora verrens V., verrere aequora, maria, terras, nubila caeli Lucr.
c) (o ribičih) pomesti (pometati), prečesa(va)ti: verrere retibus aequor Sil. oplazovati morje z mrežami = ribariti.
d) (o strunarjih) prebirati (strune), ubrati (ubirati) (strune), (za)igrati na (v) kaj: duplici genialia nablia palmā O.

3. sinekdoha po tleh vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), s seboj poditi (goniti, gnati, dreviti), zanesti (zanašati): versā pulvis inscribitur hastā V., pisces ex aequore H., canitiem suam concreto in sanguine O., caesariem per aequora O., (sc. venti) maria ac terras ferant secum verrantque per auras V., induperatorem classis super aequora Lucr., ex imo arenas O. dvigniti (dvigati), razri(va)ti.

vêzāno prisl.
1. vezano, skupaj z drugimi: vezano igrati u lutriji
2. nerodno: drži se nekako vezano

vīcēnī -ae -a, gen. pl. vīcēnum (Col.), num. distributivum (vigintī)

1. po dvajset: Varr., C., L. idr.

2. dvajset skupaj, dvajset hkrati (naenkrat): Plin., Mart. — Soobl. vīgēnī: Col.

web fingers [wébfiŋegəz] samostalnik
množina, medicina skupaj zrasli prsti