-
ἐπ-έχω [fut. ἐφέξω, ἐπισχήσω, aor. ἐπέσχον, poet. ἐπέσχεθον, ep. plpf. pass. 3 pl. ἐπώχατο] ἐπ-ίσχω I. act. 1. trans. a) imam, držim na čem (kaj), molim komu, dajam, ponujam μαζόν, οἶνον, κοτύλην; πόδας τινί postavljam, polagam na, ἵππους vodim (nasproti), τινά imam pred seboj, stojim komu nasproti Κορινθίους; b) pri-, zadržujem χεῖρα, pritegnem ἡνίαν, oviram, branim, ustavljam τινά τινος, inf. s ὥστε, inf. in μή, mudim τινά, odlašam, zavlačujem τὸ πλεῖν, συμβουλεύειν; ζημίαν izpregledam, odpustim, θυμόν τινος vzdržim se česa; αἱ πύλαι ἐπώχατο vrata so bila zaklenjena; c) imam v oblasti, raztezam se črez kaj, segam črez kaj κλάδοι γῆν, razprostiram se, obsegam, zavzemam prostor χῶρον, pokrivam, ὁπόσσον ἐπέσχε πυρὸς μένος kakor daleč je segal ogenj, ὁκόσα ἐπέσχον kamorkoli so prišli, Κυρηναίους dajem delo (opravilo), μόγος ἐπέχει με tare, stiska me skrb; d) čvrsto držim, λόγον ζωῆς držim se besede življenja NT. 2. intr. a) čakam, postojim, potrpim, ustavim se, obotavljam se, mudim se kje, χρόνον εἰς τὴν Ἀσίαν ostanem nekaj časa v Aziji NT, ἐπισχὼν ὀλίγον χρόνον ἧκε prišel je kmalu potem; b) vzdržim se česa, odstopim od česa, neham τινός, περί τινος odložim kaj, počakam; c) grem nad koga, napadem, pritiskam na ἐπί, κατά τινα, ναῦς ἐπί τινι plove proti komu, vderem, priderem ὄχλος; obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj, opazim, gledam na τινί NT; nameravam, sklenem, mislim; τί μοι ὧδ' ἐπέχεις; kaj režiš tako nad menoj?; d) zadržim, zamolčim (svoje mnenje); vladam, sem, trajam τύχη, nastopim σκότος, nastanem σεισμοί, ἄνεμος veter veje. II. med. 1. a) nastavim (na usta); b) merim ἰῷ; c) zamašim si ὦτα. 2. a) obotavljam se, mudim se; b) ponujam.
-
ἐπιμέλεια, ἡ (ἐπιμελής) 1. skrb, skrbnost, pozornost, pazljivost περί τινος, τινός, ἔργων previdno ravnanje, ἐπιμέλεια ἔνι τινί nekdo je sposoben, skrbeti za kaj, ἐπιμέλειαν ποιοῦμαι, ἔχω (περί) τινος skrbim za kaj, mislim na kaj, οὐδεμίαν ἐπιμέλειαν ποιοῦμαί τινος popolnoma zanemarjam; ἐπιμέλεια αὐτῶν ἔσται skrbeli (brigali se) bodo za nje; ἐπιμελείᾳ, κατ' ἐπιμέλειαν skrbno, premišljeno, nalašč; posebno: a) vnema, prizadevanje, vežbanje, vaja ἀρετῆς, ταύτης ἐπιμελείας οὔσης περὶ ἀρετῆς ker si toliko prizadevajo za čednost; b) vzgoja, izobrazba τῆς ψυχῆς, znanje, umetnost διδάσκω; c) spoštovanje, pozornost, pazljivost φίλων; ἐπιμελείας τυγχάνω dam si postreči NT, ὑπό τινος spominja se me kdo po smrti. 2. oskrbovanje, uprava, ἡ κατὰ γῆν nadvlada (hegemonija) na suhem.
-
ἐπι-μελέομαι, ἐπι-μέλομαι d. p. [fut. ἐπιμελήσομαι, aor. ἐπεμελήθην, pf. ἐπιμεμέλημαι] 1. a) imam skrb za, skrbim za, brigam se za τινός, ὑπέρ, περί τινος, ὅπως, ὡς, acc. c. inf., τῶν ἄλλων naredim, odredim vse ostalo, πᾶσαν ἐπιμέλειαν skrbim z vso skrbjo, τὰ τοιαῦτα πάντα ἐπεμέλετο spomnil se ga je v vseh takih rečeh; b) trans. preskrbim, pripravim τί. 2. a) načelujem, nadzorujem, opravljam, oskrbujem τῆς πόλεως; b) skrbno gojim, mar mi je kaj, zanimam se za, urim se v, brigam se za ἀρετῆς, μαντικῆς.
-
ἐπιμελής 2 (ἐπι-μέλομαι) 1. ki ima skrb, skrben, skrbeč, skrbljiv, vnet, marljiv τινός, περί τι. 2. kar dela skrb; ἐπιμελές μοί ἐστί (γίγνεταί) τι ali τινος na srcu mi je, zanima me, vzamem si k srcu, nekaj vzbuja mojo pozornost, skrbi me kaj, osupnem Κύρῳ ἐπιμελὲς ἐγένετο, τὰ Κροῖσος εἶπεν; ἐπιμελὲς ποιοῦμαι εἰδέναι brigam se, trudim se; subst. τὸ ἐπιμελές skrb. – adv. ἐπιμελῶς skrbno.
-
ἐπιστροφή, ἡ (ἐπι-στρέφω) 1. obračanje, vrtenje, sukanje, vrtinec, obrat, okret, povratek, vrstitev; NT izpreobrnjenje, izpreobrnitev. 2. a) ozir, skrb, pozornost, ἐπιστροφήν τίθεμαι πρό τινος skrbim za koga; b) vračanje, napad, naval κακῶν; c) kazen, kaznovanje γίγνεται.
-
ἐπι-τέλλω in med. [aor. ἐπέτειλα, plpf. pass. ἐπὶ … ἐτέταλτο (v tm.)] 1. trans. ukažem, zapovem, naročim, zabičim, naložim τινί τι, μῦθον, κρατερὸν δ' ἐπὶ μῦθον ἔτελλεν in obenem je ukazal mogočno, izrekel mogočni ukaz, νόστον naklonim, pošljem, συνθεσίας dam zapovedi; pass. τῷ δ' ἐπὶ πάντ' ἐτέταλτο ἀνασσέμεν Αἰτωλοῖσι poverjeno mu je bilo vodstvo nad A.; ἐμοὶ δ' ἐπὶ πάντ' ἐτέταλτο meni je bila vsa skrb izročena. 2. intr. vzhajam.
-
ἐπιτήδευμα, ατος, τό ἐπιτήδευσις, εως, ἡ 1. opravilo, opravek, delo, posel, obrt, učenje, prizadevanje, skrb τινός, βιότου skrbi za življenje. 2. obnašanje, vedenje πρός τινα, običaji τὰ τῆς χώρας, način življenja, značaj, ἡ πᾶσαν ἐς ἀρετὴν νενομισμένη ἐπιτήδευσις zakonito ravnanje, krepostno življenje.
-
ἔργον, τό [Et. iz ϝέργον, kor. werg', nem. Werk, wirken; gršk. še ἔρδω iz ϝερzδω, werg'jō; ῥέζω iz ϝρεγjω] 1. delo, dejanje, čin, podjetje (oppos. λόγος), dogodek, resnica, istina, ἔργα θεῶν delovanje bogov, ἔργῳ z dejanjem, v resnici, zares, λόγῳ καὶ ἔργῳ z besedo in dejanjem, ἅμα ἔπος τε καὶ ἔργον ἐποίεε kakor je rekel, tako je tudi učinil, καὶ τὸ ἔργον προσῆγεν je (to) tudi izvršil, ἔργα νεώτερα prevrat, novotarstvo. 2. delo, opravilo, izvršitev, opravek, posel; dolžnost, naloga, trud, izvrševanje, ukvarjanje; ἐπὶ τὸ ἔργον ἔρχομαι, χωρῶ πρὸς τὸ ἔργον, ἔργου ἔχομαι lotim se dela, grem na delo (da kaj izvršim), ἔργον ποιοῦμαί τι prizadevam si, ἔργον ἐποίχομαι dovršujem kaj, ἔργον ἔχω trudim se, moja naloga je, δεόμενος na vso moč prosim; ἔργον ἐστί τινος (σόν) posel, dolžnost je koga, οἷς τοῦτο ἔργον katerim je bilo to naloženo, ἐπέδρης μὴ εἶναι ἔργον τινί da obleganje nikomur ne koristi, ἐμὸν τὸ ἔργον, ὅπως moja dolžnost je, skrbeti, ἐν ἔργῳ εἰμί sem pri delu, delam; ἔργον ἐστίν težko je, μέγα (πολὺ) ἔργον ἐστίν težko je, nevarno je, πλείονος ἔργον ἐστίν težje je, οὐδὲν ἔργον ἐστίν prav nič ni težko, ni potrebno, nič ne koristi, σιωπῆς ἐν κακοῖς οὐδὲν ἔργον molčanje v nesreči nič ne koristi; vrsta opravila (dela) se izraža z adi. ali subst.: ἔργα πολεμήια bojna opravila, boji, ἰατρικά zdravniška opravila, θαλάσσια ribarstvo, ribji lov, brodarstvo, ἔργα φιλοτήσια (γάμοιο) uživanje ljubezni, ljubezen, δαιτός obed; pos. a) ἔργα ἀνδρῶν opravki moških t. j. poljedelstvo, obrt; pl. ἔργα obdelano polje, njive; ἔργα ἀργύρεια srebrni rudniki; b) ἔργα γυναικῶν ženska opravila (skrb za gospodinjstvo, tkanje, preja); c) ἔργα (μάχης) bojno delo, boj, vojna, ἔργον ἔχομαι začenjam boj, ἐν ἔργῳ εἰμί bojujem se, ἐν τῷ ἔργῳ v boju, οἱ ἐν τῷ ἔργῳ borilci, ἔργον Τρωικόν trojanska vojna. 3. kar se z delom napravi: delo, izdelek, umetnina, zgradba, stavba, učinek, uspeh, zmaga. 4. stvar, reč ῥέπον, predmet, πᾶν ἔργον ὑπείκω v vsem, ὅπως ἔσται τάδε ἔργα kako se bo to izteklo; μέγα ἔργον velik kos (o kamnu).
-
εὐλάβεια, ἡ (εὐ-λαβής) 1. previdnost, opreznost, skrb, εὐλάβειαν τῶνδε προὐθέμην s svojo previdnostjo sem to odvrnil, εὐλάβειαν ἔχων μή zaradi skrbi, da ne bi. 2. strah, groza NT. 3. strah božji NT.
-
θεραπεία, ἡ, ion. -ηΐη in θεράπευμα, ατος, τό (θεραπεύω) 1. služba, postrežba, postrežljivost (Tuk. 3, 11), uslužnost, češčenje θεῶν, spoštovanje προγόνων; skrb za kaj, oskrbovanje, zdravljenje καμνόντων; negovanje (telesa), lepotičenje, lišpanje, πάσῃ θεραπείᾳ θεραπεύω, ἐν πολλῇ θεραπείᾳ ἔχω τινά zelo prijazno (obzirno) postopam s kom. 2. konkr. = θεράποντες NT družina, služabništvo, spremstvo ἱππική.
-
κατα-τρῡ́χω zmanem, oslabim, izmolzem, izžemam τινὰ δώροις; μελέτῃ κατατρύχομαι skrbim in se trudim, skrb me tare.
-
κηδεμονία, ἡ (κηδεμών) skrb, skrbljivost, oskrbovanje, postrežba.
-
κῆδος, ους, τό [Et. kor. k'ād, nem. Haß (got. hatis), hetzen (iz hattjan)] 1. a) skrb, žalost, tuga, tugovanje; b) stiska, nadloga, beda; c) pogreb. 2. svaštvo, sorodstvo, ženitev, sorodniki, τὸ κῆδος συνάπτομαι τῆς θυγατρός omožim svojo hčer.
-
κήδω [Et. najbrže lat. calamitas (iz cadamitas). – Obl. impf. ep. κῆδον, med. iter. κηδέσκετο, fut. κηδήσω, ep. redupl. κεκαδήσω, -ομαι, aor. κεκαδών, pf. κέκηδα]. 1. ep. act. a) pripravljam v skrb, žalostim, nadlegujem, težim, mučim τινά; b) ranim, oropam koga česa, poškodujem τί, τινά, τινά τινος; κηδόμενος žalosten,. 2. med. a) žalostim se; pf. κέκηθα sem žalosten, žalujem; b) sem v skrbeh, skrbim, brigam se za τινός, περί τινος, μή, ἵνα μή.
-
κομιδή, ἡ 1. (κομίζω) a) oskrbovanje, skrb, gojitev, postrežba; obdelovanje (vrta); b) donašanje, dovažanje, dovoz, vozilo; c) spravljanje καρπῶν; d) vožnja, prevoz, dohod, potovanje, povratek, vrnitev. 2. (κομίζομαι) a) (zopetna) (za)dobitev Ἑλένης; b) odstranjevanje, odstranitev (puščice iz rane); adv. κομιδῇ skrbno, natančno, popolnoma, povsem; v odgovorih: seveda, kajpada, gotovo.
-
λῡ́πη, ἡ [Et. kor. leup, zlomiti] 1. žalost, bolezen, bolest, skrb, nesreča, ὑπὸ λύπης od žalosti. 2. razžalitev, žalostne razmere.
-
μελέδημα, ατος, τό, μελεδών, ῶνος, ἡ ep. μελεδώνη, ἡ ep. (μέλω) skrb, briga, τινός za koga, θεῶν misel na bogove.
-
μελέτη, ἡ μελέτημα, ατος, τό (μέλω) 1. a) skrb, τινός za koga, θεῶν του μελέτῃ vsled skrbi (prizadevanja) kakega boga; b) sploh: skrb (Evr. Med. 1099). 2. (skrbna) vaja, vežbanje, marljivost, marljivo ukvarjanje s čim, prizadevanje, priprava za kaj, τὰς μελέτας ποιοῦμαι = μελετάω. 3. učenje, vežbanje v govoru, deklamacija.
-
μέλημα, ατος, τό (μέλω) poet. skrb; predmet skrbi.
-
μέλω [fut. μελήσω itd.; nav. brezosebno: μέλει, fut. μελήσει, aor. ἐμέλησε, pf. μεμέληκε, adi. verb. μελητέον – ep. pr. inf. μελέμεν, impf. μέλε, fut. inf. μελησέμεν; pf. μέμηλε (s prez. pom.)] med. μέλομαι ep. poet. [imper. μελέσθω, fut. μελήσομαι, aor. ἐμελήθην, pf. μεμέλημαι, ep. pf. μέμβλεται, plpf. μέμβλετο] 1. sem predmet skrbi; a) povzročam skrb, skrbim koga, mar sem komu, brigam koga τινί, pristojim ὅτῳ κράτος μέλει, izročen, poverjen sem πολεμήϊα ἔργα; b) sem znan, δόλοισι πᾶσιν ἀνθρώποισι vsem ljudem po svojih zvijačah, Ἀργὼ πᾶσι μέλουσα vsem znana. 2. μέλει μοί τινος (τί, περί τινος) = μέλομαί τινος skrbim (brigam se) za kaj, oskrbujem, mislim na kaj, bavim se s čim, na tem (pri srcu) mi je, skrbi me kaj, mar mi je česa; veže se z inf., ὅτι, ὅπως, ὡς, μή, ἐάν, εἰ; ἐμοὶ τοῦτο μέλει, μή to me skrbi, da, bojim se, τὰ λοιπά μου μέλου skrbi zame zanaprej, αἷν μοι μελέσθαι za te mi skrbi, ἐμοὶ μέλει χορεῦσαι hoče se mi plesati, rad bi plesal, ἐμοὶ ταῦτα μελήσεται to bo moja skrb; μέλει μοι ποιοῦντι σμικρότατα to narediti mi le malo truda povzroča = to prav lahko naredim; τυγχάνει μοι μεμεληκὸς τοῦ ᾄσματος ravnokar sem se bavil s pesmijo; part. μέλον skrb, μέλον ἐστί μοι = μέλει μοι; μέλον γέ σοι ker ti je mar za to. – pt. pf. μεμηλώς misleč na, skrbeč za τινός.