Franja

navadna ščuka stalna zveza
zoologija Esox lucius (sladkovodna riba) ▸ csuka
Sopomenke: evropska ščuka

navadni koreselj stalna zveza
zoologija Carassius carassius (riba) ▸ széles kárász

navadni lupač stalna zveza
zoologija Melanogrammus aeglefinus (morska riba) ▸ foltos tőkehal, tőkehal
Sopomenke: lupač, vahnja

navadni morski list stalna zveza
zoologija Solea solea (riba) ▸ közönséges nyelvhal
Sopomenke: morski list

navadni ostriž stalna zveza
zoologija Perca fluviatilis (sladkovodna riba) ▸ csapó sügér
Sopomenke: potočni ostriž

navadni zet stalna zveza
zoologija Gasterosteus aculeatus (riba) ▸ tüskés pikó, háromtüskés pikó
Sopomenke: goli zet

ném muet; silencieux, taciturne

nemi film moški spol muet
nem kot riba muet comme une carpe

novācula -ae, f (iz indoev. *qsneu̯a-, indoev. kor. *qs-eu-, *qs-neu- praskati, strgati, brusiti; prim. skr. kṣṇāuti drgne, brusi, kṣṇṓtram brus, gr. ξέω, ξύω, ξαίνω strgam, drgnem, gladim)

1. oster nož, britev, strižno rezilo: Aur. idr., dixit se cogitasse cotem novaculā posse praecidi Ci., novaculā cotem discindere Ci., L., mercennarius meus, ut ex novacula comperistis, tonsor est Petr., nihil melius est, quam novaculā cotidie radere Cels., cursu volucri pendens in novacula calvus Ph., summam cutem (sc. raporum) novaculā decerpere Col., cum (sc. tonsor) strictā novaculā supra est Mart., secare novaculā fauces Suet., novacula praeacuta, novaculam arripere Ap., n. secare Fl., n. disicere Lact.; occ. (morilčevo) bodalo: stringitur in densā nec caeca novacula turbā Mart.

2. metaf. novákula, „britev“, nam neznana riba: novaculā pisce qui attacti sunt, ferrum olent Plin. — Soobl. novāclum -ī, n (sinkop. iz novāculum): Lamp.

okun samostalnik
zoologija Gymnocephalus cernua (sladkovodna riba) ▸ vágó durbincs

omble [ɔ̃bl] masculin

omble chevalier zlatovščina (riba) (tudi ombre-chevalier masculin)

ophidion -iī, n (gr. ὀφίδιον kačica) ofídij, morskemu ugorju (conger) podobna riba, po nekaterih kačur, vrsta jegulje (Ophidium barbatum Linn.): Plin.

opthalmiās -ae, m (gr. ὀφϑαλμίας) riba črnorepi ploščič (črnorepa podlánica) (Sparus melanurus Oken), čisto lat. oculāta: Pl.

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.

orjaški morski pes stalna zveza
zoologija Cetorhinus maximus (plenilska riba) ▸ óriáscápa

orphus -ī, m (gr. ὀρφός) órf, morska riba, morda zlata postrv ali ostriž: O., Plin.

orthagoriscus -ī, m (gr. ὀρϑαγορίσκος) prašiček, morska riba, ki je krulila kakor prašiček: Plin.

oslič samostalnik
1. zoologija Merluccius merluccius (riba) ▸ szürke tőkehal, hekk

2. (v kulinariki) ▸ hekk

ōspite

A) m, f

1. gostitelj, gostiteljica:
andarsene insalutato ospite oditi, odkuriti jo (brez pozdrava)

2. gost, gostja

3. biol. gostitelj
PREGOVORI: l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza preg. gost je kot riba, po treh dneh smrdi

B) agg. šport gostujoč:
squadra ospite gostujoče moštvo

pacifiška pahljačasta mečarica stalna zveza
zoologija Istiophorus platypterus (morska riba) ▸ amerikai vitorláskardoshal

pacifiška trska stalna zveza
zoologija Gadus macrocephalus (morska riba) ▸ csendes-óceáni tőkehal