Franja

dvákrat adv. due volte:
pren. dvakrat strašen udarec un colpo durissimo
govorjenje, ki je dvakrat nič un dicorso vacuo, futile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne bi rekel dvakrat, da se ne bo pritožil reclamerà di sicuro, scommetterei che reclamerà
pren. ne dati si reči dvakrat non farselo dire due volte
bot. dvakrat nazobčani list foglia doppiamente dentata
PREGOVORI:
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare; bis dat, qui cito dat
samo v mlinu se dvakrat pove a buon intenditor poche parole

dvóje ➞ dvoj -a -e

na dvóje asunder; in two
v dvóje jahati na konju to ride double
reči in storiti je dvóje saying and doing are different things

écouter [ekute] verbe transitif poslušati; prisluškovati, vleči na ušesa; uslišati; familier ubogati

ne pas écouter ne ubogati (o otroku)
je t'écoute! mislim da! kájpada!
n'écouter que son courage, que ses instincts poslušati le svoj pogum, svoje nagone
n'écouter que d'une oreille le na pol poslušati
écouter d'où vient le vent (figuré) obračati plašč po vetru
ne vouloir écouter personne ničesar si ne dati reči
s'écouter (familier) preveč važnosti pripisovati svojim majhnim nevšečnostim, biti (pre)mehkužen
si je m'écoutais, je n'irais pas à ce rendez-vous če bi bilo po mojem, ne bi šel na ta sestanek
s'écouter parler afektirano govoriti, uživati v svojih besedah

encontre [ɑ̃kɔ̃trə]

à l'encontre proti (temu)
à l'encontre de v nasprotju z, proti
il a agi à l'encontre de nos conseils ravnal je proti našim nasvetom
aller à l'encontre de quelqu'un upreti se komu, ugovarjati komu
je n'ai rien à dire à l'encontre nimam (reči) nič proti, temu ne oporekam
je n'irai pas à l'encontre (temu) ne bom nasprotoval

envoyer* [ɑ̃vwaje] verbe transitif (od)poslati; delegirati (osebo); vreči, zalučati (kamen); pripeljati (zaušnico, udarec); sprožiti (strel); iztezati (veje)

s'envoyer pošiljati si; populaire privoščiti si ga (žganja); zmakniti (kaj), vulgairement krasti
envoyer son adversaire au tapis pour le compte (boksanje) položiti nasprotnika na tla za štetje (do 10)
envoyer par chemin de fer, par la poste poslati po železnici, po pošti
envoyer chercher quelque chose poslati po kaj
ne pas l'envoyer dire brezobzirno povedati svoje mnenje
envoyer quelque chose à la figure de quelqu'un komu v obraz kaj reči
envoyer quelqu'un à la mort poslati koga v smrt
envoyer en permission, en prison poslati na dopust, v ječo
envoyer quelqu'un promener, paître, coucher, à tous les diables poslati koga k vragu, odgnati, spoditi koga
s'envoyer tout le travail (populaire) naprtiti si (z nevoljo) vse delo
envoyer valser, dinguer quelque chose (s silo) kaj podreti, zrušiti
s'envoyer un verre de vin (populaire) privoščiti si kozarec vina
envoyer à vue poslati na ogled

escape² [iskéip]

1. neprehodni glagol
zbežati, izpuhtevati, izhlapevati, izginiti; rešiti se; podivjati (rastlina)

2. prehodni glagol
izogibati se komu, uiti

your point escapes me kaj ste hoteli reči?, ne razumem vas
to make one's escape zbežati
it escapes notice nihče ni opazil
it escapes me (ali my memory) ne morem se spomniti
the name escaped me ime sem pozabil

ēssere^*1

A) v. intr. (pres. sono)

1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?

5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič

7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

B) (v raznih predložnih zvezah)

1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati

2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal

3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi

excusar opravičiti; ogniti se, obiti; odvrniti, odkloniti; opustiti

excusar a uno de a/c koga česa oprostiti; komu kaj prihraniti
te excusaré con él opravičil te bom pri njem
excusa decir que... samoumevno je, da ...
excusamos decir a V. que... komaj nam je treba reči Vam, da ...
excusarse opravičiti se (con pri)
excusarse de hacer a. nekaj odkloniti; nečesa se ogniti

exprimer [ɛksprime] verbe transitif izraziti, izreči; pokazati, podati; izžeti, iztisniti (sok)

s'exprimer izraziti se
exprimer l'espoir izraziti upanje
droit masculin d'exprimer son opinion pravica izražanja svojega mnenja
exprimer sa reconnaissance izraziti svojo hvaležnost
exprimer le jus du citron iztisniti sok iz citrone
si je puis m'exprimer ainsi če smem tako reči
s'exprimer difficilement en anglais s težavo se izražati v angleščini
s'exprimer par gestes izraziti se s kretnjami

faccia f (pl. -ce)

1. obraz:
perdere la faccia osramotiti se
salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
uomo a due facce dvoličnež
aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
alla faccia tua! vulg. ti pezde!

2. izraz, poteze:
una faccia patibolare obraz hudodelca
faccia da galantuomo pošten obraz
fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane

3. stran, pročelje:
la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
sulla faccia della terra na zemeljskem površju
l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja

4. mat. ploskev

faire² [fɛr] masculin počenjanje, delo, ravnanje; (umetnost) način slikanja; izvedba

le dire et le faire font deux reči in storiti je dvoje
le faire de Rubens Rubensov način slikanja

farrāgō -inis, f (far) žitna zmes, mešana krma, piča: Varr., Col., farragine corpus crescit V., farrago appelatur id, quod ex pluribus satis pabuli causā datur iumentis P. F.; metaf. zmes (raznovrstnih reči), raznovrstna vsebina: nostri Ci., belli f. Iuv.; pa tudi = malenkost, neznatna reč: in tenui farragine mendax Pers.

fingō -ere, fīnxī, fictum (finctum Ter.) (indoev. kor. dheig'h- gnesti glino ali ilovico in z njo zidati; prim. stind. déhmi zamažem, zakitam, gr. τεῖχος in τοῖχος (nam. ϑεῖχος, ϑοῖχος) zid, stena, got. daigs testo, strvnem. teig = nem. Teig, lit. díežti, dýžti mučiti, bičati, sl. zid, zidati, zidava, … , lat. figūra, figulus, fīlum [podoba], effigiēs, fictekis, osk. feíhúss = lat. muros)

1. dotakniti se, (po)božati, (po)gladiti: manūs aegrās manibus amicis f. O.

2. occ.
a) oblikovati, upodabljati, tvoriti, izdelovati, narejati, obrazovati (iz gline, voska in drugih mehkih snovi); ceram formare et fingere Ci., e cera fingere Ci. delati voščene podobe (sohe, kipce); terram in effigiem deorum f. O.; s prolept. obj.: ex argilla et luto fictus Epicurus Ci., f. pocula de humo O., effigiem, simulacra O., corpora fingendo efficere Q. nec pingere quisquam aut fingere coepit a pedibus Q.
b) upodobiti iz brona ali kamna, (iz)klesati, uliti: Alexander a Lysippo fingi volebat Ci., ars fingendi Ci. plastika = kipotvorstvo, kiparstvo, Afros Lelegas f. V., studium pingendi fingendique Suet.
c) (lase) urediti, (po)česati, v lepo obliko spraviti: fronde premit crinem fingens V., f. comas O.; od tod o osebi: fingi curā mulierum Ph. dati si lase urediti, se fingere O. lišpati se; pesn. metaf. (o listju dreves): vitem fingit putando V. lepo striže (obrezuje).
č) pren. (z)graditi, napraviti, narediti, delati, tvoriti, ustvariti, izdel(ov)ati: nidos, favos Ci., mella tenacia V. daedala tecta V. graditi umetelno satovje, ceras Col., tela Iovis Val. Fl., farinam Suet., (ursum) lambendo mater in artus fingit O., corpora fingere linguā V. oblizovati = dati pravo podobo z lizanjem, in corpore fingendo N., natura fingit hominem Ci., sui cuíque mores fíngunt fortunam hóminibus Poeta ap. N., vita subito fingi (pretvoriti se, preobraziti se) non potest Ci., f. versūs H. ali poëmata Suet. kovati, meo nomen de nomine fingo V., ne vana putes haec fingere somnum V.; s predik. acc. finxit te natura ad omnīs virtutes magnum hominem Ci., miserum fortuna Sinonem finxit V. je naredila Sinona bednega, te quoque dignum finge deo V., se pavidum fingit V. boječega se dela …
d) (s poukom, z učenjem) izobraziti, (na)učiti: filium Ter., ingenium Ci., se fingere ad aliquid Ci. ravnati se po čem, os rabidum fingit premendo V., fingit equum docilem magister ire viam H. ga uči hoditi, ga uri, vadi, voce paternā ad rectum fingi H., f. pectora fera dictis blandis Val. Fl., rhetora se fingere Mart.

2. metaf.: predstaviti si, predočiti si, misliti si kaj: fingere sibi aliquid cogitatione (animo) Ci., quid mali aut sceleris fingi potest, quod ille non conceperit? Ci., ex sua natura ceteros fingunt Ci., qualia vult, fingit O., fingere sibi principem Plin. iun.; s predik. acc.: in visum quem tu tibi fingis V. ki ga imaš za svojega sovražnika; z ACI: talia fingebam mihi fata parari O.; pogosto v imp.: fingite vobis aliquem, qui … Ci., fingite animis imaginem condicionis meae Ci., finge manere O., placere mihi O. misli si, da bi bilo meni všeč, finge eum fieri sapientem Ci., finge nos remittere … Q.; z NCI: qui naufragus fingitur se suspendisse.

3. occ.
a) izmisliti si, zlagáti se: fugam f. Pl. (po)misliti na beg, fallacias Ter. izumiti, fingunt responsa Antonii Ci., ut verba etiam fingas Ci., Charybdim fingendo exprimere Ci., fingendorum senatūs consultorum potestas Ci., fingo somnia mihi V., f. verba f. S., causas, crimina O., testamenta Q.; z ACI: quem prodere rem finxit O.
b) izmisliti (izmišljati) si, lagati, po krivem trditi: nihil fingam, nihil dissimulem Ci. cuius negotii publici curatio fingi potuit? Ci., ficta audacia Ci., ficto afficio coniunctus Ci., fictis religionibus eum impediverunt Ci., fictus languor, gemitus, furor O., fingere gaudia Val. Fl., gratiam in odio Iust.; poseb. pogosto vultum fingere hliniti (potajiti, jaliti) obraz, skrivati pravi obraz: finxit vultum O., recordamini illos fictos vultus Ci., hinavskih, ficto non modo sermone, sed etiam vultu Ci. fingere vultus blandos Val. Fl. hliniti; enako tudi: ficto pectore V. s hinavskim srcem. — Od tod prav pogosto adj. pt. pf. fictus 3, adv. -ē

1. izdelan, narejen, oblikovan, upodobljen: ex argilla et luto fictus Ci., fictus in pecus voltus H.; metaf.: nuper ficta verba H. skovane.

2. pretvorjen, hlinjen, zlagan, lažniv, izmišljen, neresničen, nepravi: commenticii et ficti dii Ci., maiores nostri non ficta (na videz) populares fuerunt Ci., ficta fabula Ci., Ph. izmišljena, ficta narratio Q., ficta dicta Val. Fl., fictum crimen Ci., Amm., ficti testes in eum dantur Ci. ficta proxima veris H., non modo in gestis rebus, sed etiam in fictis (o pravljicah) Ci., ficta vox Ci., O., Amm. laž, ficti gemitus O., ficta cunctatio T.
c) enalaga: (o osebah) hinavski, licemerski, neodkritosrčen: Plin. iun., pro bene sano … fictum … vocamus H. ga zmerjamo s hinavcem. Subst. fictum -ī, n laž, izmišljotina: neque erat ficti nisi conscia nutrix O., consumpserat omnem materiam ficti O., ficti pravique tenax V. laži in prevare, ficta rerum H. zlagáne reči.

fistula -ae, f

I. cev., tul, poseb. vodna cev (nav. svinčena): Q., Plin. iun., Iust., Front., P. Veg., Pall., in hoc tectum aquam venire oportet per fistulam Varr. Marius fistulas, quibus aqua suppeditabatur Iovis templo, praecidi imperarat Ci., f. ferrea L., vitiato fistula plumbo scinditur O.; occ. požiralnik: Plin.; cevka v želu čebel, muh: Plin.; cevkasta žila v pljučih, ušesih, zobeh: Plin.; luknjica v gobi: Plin.; f. urinae Cels. ali f. urinalis scalnik = kateter; minuitae corporum fistulae Iulianus ap. Aug. znojnice; tudi odprtina, skozi katero kit brizga vodo: Plin. —

II. metaf.

1. votlo trstno steblo: Plin.; meton. iz njega narejene reči, in to:
a) pastirska piščal(ka), trstenica (gr. σύριγξ), narejena iz več trstnih stebel neenake dolžine: Lucr., H., Mart. idr. aut umquam tibi fistula cerā iuncta fuit? V., dispar septenis fistula cannis O., rustica … fistula disparibus paulatim surgit avenis O.
b) pero za pisanje: Pers.

2. bot. trstika, poseb. cevkasta kasija: Vulg.

3. cevkast tvor, pijavka: Ca., Cels., P. Veg., ut … per lumbos fistulae puris erumperint N. gnojne pijavke.

4. čevljarski krivec: sutoriae similis fistula Plin.

5. kot ranocelniško orodje cevka: f. fictilis Cels.; poseb. sečevod: fistulam demittere in iter urinae Cels.

6. f. ferraria Ca. ali f. serrata Plin. nekakšne žrmlje.

foliātus 3 (folium)

1. listnat: caulis Plin., arbores Ap., rami Pall.

2. iz listja narejen, od listja, le kot subst. foliātum -ī, n (sc. unguentum) nardna dišava, tj. iz nardnih listov in raznih drugih dišečih reči pripravljeno dragoceno olje ali mazilo (= nardinum): Plin., Iuv., Mart., si foliata sitis Mart. če te skomina po nardni dišavi.

for-ceps -cipis, m., f. (iz formus [= gr. θερμός] gorek in capere, torej = gorko (= gorke reči) prijemajoča stvar [prim. stlat. pl. formucapēs P. F.])

1. kovaške ali kuhinjske klešče: Hier., versantque tenaci forcipe ferrum (Cyclopes) V., ferrum igne rubens forcipe curva faber eduxit O.; klešče kot ranocelniško orodje: Cels.; poseb. za izdiranje zob: Luc., Ca., Varr., Col., Iuv., Suet.; klešče ali škarje pri škripcu: Vitr.; klešče kot mučilo: comprensa forcipe lingua O.; pren.: ceu guttura forcipe pressus O.

2. metaf. klešče, posebna bojna razporeditev, pri kateri so se krila razhajala: Ca. ap. Fest., Gell., Veg., Amm. klešč(ic)e hroščev: Plin.

Opomba: Gen. pl. forcipium: Luc.

franchement [frɑ̃šmɑ̃] adverbe odkrito, odkritosrčno; jasno; odločno, s poudarkom

à franchement parler odkrito rečeno
dire franchement odkrito, gladko reči, povedati
sauter franchement un obstacle brez oklevanja preskočiti oviro
franchement, non odkrito povedano, ne

franchise [frɑ̃šiz] féminin (davčna) oprostitev, prostost; politique eksteritorialnost; figuré odkritost, iskrenost; neprisiljenost

en franchise prost poštnine, carine, pristojbin
franchise de bagage prosta prtljaga
franchise douanière, d'impôt, de port (ali: postale) oprostitev carine, davkov, poštnine
franchise militaire vojna pošta
dire en toute franchise reči popolnoma odkrito, iskreno

Freundschaft, die, (-, -en) prijateljstvo; in aller Freundschaft sagen zelo prijateljsko reči

fūrtīvus 3, adv. -ē (fūrtum)

1. ukraden, izmaknjen: virgines Pl., lana, strigilis H., cornicula furtivis nudata coloribus H., an (signa) noctu tamquam furtiva (ukradene reči) in aerarium deportabuntur? L., rari furtiva capilli vincula Pr., res furtiva Q.

2. metaf. skriven, tajen: furtivum iter per Italiam Ci. ali furtivae expeditiones Vell., quem Rhea sacerdos furtivum (po drugih furtivo) partu sub luminis edidit oras V. ki ga je skrivaj (na skrivnem) porodila, f. libertas O. skrivaj dana, victoria Iust. izmaknjena, scriptum Gell. ki ga ne more vsakdo brati, ne quid clam furtive accepisse censeas Pl., furtive data munera O. skrivaj, na skrivnem, furtive agere gratias Sen. ph.; o skrivni (tajni) ljubezni in vsem, kar je z njo v zvezi: amor V., hominum amores Cat., ioci, nox, voluptas O., mens O. srčna tajnost, viri O. skrivni ljubici, f. lectus, usus Tib.