Franja

ēlavō -āre -lāvī -lautum in -lōtum izmivati, umi(va)ti, oprati: Pl., Cels., Col.; pren. odprati = izgubiti kaj, na nič priti, rešiti se česa: Pl.

elude [ilú:d] prehodni glagol
izogniti se, uiti, izmakniti se
pravno obiti (zakon); ne priti na misel; ne zadovoljiti

to elude observation ne biti opazen
it eludes me ni mi jasno

ēmergō -ere -mersī -mersum

I. (redko) trans.

1. „storiti, da pride kdo (kaj) iz vode na vrh“, (iz vode) pomoliti, pokazati: emersere e gurgite vultūs Nereides Cat.; pogosto refl. in v pt. pf. med. (iz vode) na vrh priti, prihajati, pomoliti (pomaljati), se pokazati: iam ista serpens se emergit Ci., emersus e flumine Ci., emersus e palude L., paludibus T.

2. pren. izkopati (izmotati) se, rešiti se: emergere se ex malis Ter., N., Vell., Iuv., homo emersus … ex diuturnis tenebris Ci.

— II. intr.

1. (iz vode) na vrh priti, se pokazati: equus ex flumine emersit Ci., navigia fundo emergunt S. fr.

2. pren.
a) prikazati se, na dan (na svetlo) priti (prihajati), priti iz česa, vziti (vzhajati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti: Lucr., Plin., Val. Fl. idr., sese ostendens emergit Scorpius alte Ci., nox emersa O. ki se je vzdignila (iz morja), sol emergens T., tam multa bella ex illo mari emerserunt Ci. je vzšlo, emergit dolor Ci. bolečina prihaja, emergere ex patrio regno Ci. prodreti, emergit, quale sit illud Ci. jasno, očitno postaja.
b) izmotati se, izkopati se, rešiti se: quibus ex malis ut emersit N., emersisse e vadis videtur oratio mea Ci., Catilina cum e pruina Appennini emersisset Ci., cum Hannibal de paludibus emersisset L., emergere e naufragiis L., ex miserrimis naturae sordibus Ci., ex peculatūs iudicio Ci., hoc uno modo depressa veritas emergit Ci., velut emerso ab admiratione animo L., qua amnis aperit vadum, emersere Cu.
c) povzpeti se: emergere ad summas opes Lucr., in quod iam emersissent fastigium Vell.

ēmineō -ēre -minuī (—) (prim. mentum, mōns)

I.

1. (ven) moleti, štrleti iz česa: Lucr., Cels., Sen. ph., Vop., ne quid emineret, ubi ignis hostium adhaeresceret C., duobus eminentibus promunturiis C., si quae vetustate radices eminebant S., nihil emineant … ungues O., sinus lunae similis, cum eminent cornua Cu. Od kod? z abl.: Dareus curru sublimis eminebat Cu. je molel kvišku, moles aquā eminebat Cu., rex aggere longe eminet Val. Fl.; z acc.: nostros montes … eminet ille locus Lact.; s praep.: ut non amplius digitis quattuor ex terra eminerent (stipites) C., columella non multum e dumis eminens Ci., ex summo temone hastae … eminebant Cu.; prim.: ita ut per costas ferrum emineret L. Kam? z adv.: huc illi stipites … ab ramis (z vejami) eminebant C.; s praep. in acc.: iugum directum eminens in mare C., hasta in partes eminet ambas O., plura spicula eminebant in adversum Cu., cervis eminentibus ad commissuras pluteorum C., eminere super murum C., belua super ipsos fluctus dorso eminens Cu., dextra omnis acies extra proelium eminens L., hastae multum ultra temonem eminentes Cu. Kje?: machina, in qua undique praeacuti stimuli eminebant Val. Max., in medio … nemore columnam eminere Cu. S čim?: ut capite paululum emineat (paxillus) Cels., eminere dorso Cu., Plin.

2. occ. (slikarsko) ospredje tvoriti: ut quaedam eminere in opere, quaedam recessisse credamus Q. — Adj. pt. pf. ēminēns -entis (kvišku) moleč, štrleč, visoko ležeč: Cels., Q., Suet. idr., oculi, genae Ci., canes Scyllae Ci., saxa Cu., eminentibus saxis nisus S., area L., (trabes) paulo … eminentiores, quam extremi parietes erant C., eminentissimus mons Fl., id, quod in montibus eminentissimum Q.; subst. neutr.: species, quae nihil habeat eminentis Ci., inaequaliter eminentia rupis L. neenake štrline na skali; occ. (slikarsko): eminens effigies Ci.

— II. pren.

1. jasno (po)kazati se, v oči bíti, viden (očiten) biti ali posta(ja)ti: quod quo studiosius absconditur, eo magis eminet Ci., quorum eminet audacia Ci., toto ex ore crudelitas eminebat Ci., quae (altitudo animi) maxime eminet contemnendis … doloribus Ci., cum pigritia et desperatio in omnium vultu emineret L. sta se vsem brala z obraza, eminet ante oculos, quod petis, ecce tuos O., per verba vulgi vox eminet una O. iz besed … zveni le en glas, etiam in voce sceleris atrocitas eminet Cu., vox tamen Alcimedes planctus super eminet omnes Val. Fl. je razločen izmed … , in quorum ore amor eminebat Sen. ph., sententiae ipsae magis eminent Q., primum metus eius, mox gaudium eminuit Plin. iun.

2. na vrh priti (prihajati): vix ex gratulando miser iam eminebam Pl.

3. (navzven) stremeti, stremeti za čim: si iam tum, cum erit (animus) inclusus in corpore, eminebit foras Ci., animus in futura eminens Sen. ph.

4. izkaz(ov)ati se, odlikovati se, prekašati koga, kaj: Sen. rh., Fl., Aur., Eutr., libenter de iis detrahunt, quos eminere vident altius N., eminet vis, potestas nomenque regium Ci., tantum eminebat virtus L., legendus, qui eminebat Vell., claritudine eminuit Vell., Philippicas (orationes) Demosthenis iisdem eminere virtutibus Q., multarum artium scientia … eminet et excellit T.; s praep.: Demosthenes unus eminet inter omnes in omni genere dicendi Ci., in his omnibus eminuit Plato Q., robore corporis super ceteros eminens Cu., supra eam (veritatem) eminere visus est Sen. ph. Od tod adj. pt. pr. ēminēns -entis izvrsten, izbran, odličen, izreden, nenavaden: Q., eminentior illorum temporum eloquentia T., eminentes oratores T., quinqueremis inter ceteras velocitate (abl. causae) eminens Cu.; subst.: sinistra erga eminentes interpretatio T. zoper odlične osebe. „Eminentissimus“ „preodlični“, v času rimskih cesarjev naslov, ki sta ga imela praefectus praetorio in magister militum: Cod. I. — Adv. komp. ēminentius odličneje, zavzeteje: Amm., Aug., eminentius natus Sid. plemenitejšega rodu.

emporkommen^* Mode usw.: pojaviti se; figurativ napredovati, (družbeno), priti naprej, povzpeti se

ensuivre*, s' [ɑ̃sɥivrə] slediti, rezultirati (de iz); priti za tem, slediti

il s'ensuit que ... iz tega sledi, da ...
et tout ce qui s'ensuit in vse, kar iz tega sledi
dans le temps qui s'ensuivit v času, ki je (temu) neposredno sledil
il s'est ensuivi que ... = il s'en est suivi que ... rezultat tega je bil, da ...

entfallen^* (aus den Händen fallen) pasti iz; (ausfallen) odpasti; aus dem Gedächtnis: uiti iz spomina; (nicht in Frage kommen) ne priti v poštev; entfallen auf jemanden, pripasti (komu kot delež)

entgegenkommen^* priti naproti; einem Vorschlag usw.: delno sprejeti/izpolniti, približevati se (čemu); Ansprüchen: biti prilagojen, ustrezati

entgegentreten^* stopiti/priti naproti; figurativ postaviti se po robu

entlangkommen^* prihajati/priti po

entrer [ɑ̃tre] verbe intransitif vstopiti, stopiti v; priti noter; militaire vkorakati; marine pripluti; (vlak) pripeljati, zavoziti (na postajo); trčiti (dans v, ob); figuré spuščati se (dans v); udeležiti se (dans quelque chose česa); pristopiti; verbe transitif uvesti, vtakniti (dans sa poche v žep); commerce vnesti, vknjižiti; uvažati (des marchandises blago)

entrez! vstopite! naprej!
défense d'entrer! on n'entre pas! vstop prepovedan!
faire entrer privesti noter, spustiti noter
faire entrer une lettre dans une enveloppe vtakniti pismo v zalepko
faire entrer en ligne de compte upoštevati, vzeti v poštev
laisser entrer le jour, le soleil odpreti okna svetlobi, soncu
faire entrer dans le secret uvesti v skrivnost
entrer en action stopiti v akcijo (tudi militaire)
entrer dans les affaires des autres vmešavati se v tuje zadeve
entrer pour beaucoup dans quelque chose imeti velik vpliv na kaj, mnogo k čemu prispevati ali pripomoči, igrati veliko vlogo, mnogo pomeniti pri čem
entrer en but (sport) doseči točko (gól)
entrer dans la caisse pri(haja)ti v blagajno (denar)
entrer en campagne (militaire) iti na vojsko
entrer dans une carrière, dans le commerce lotiti se nekega poklica, postati trgovec
entrer dans la chair (za)rezati (se) v meso (o vrvi)
entrer en charge, en fonctions, en service nastopiti, prevzeti službo
entrer en circulation priti v obtok (denar)
entrer en colère, en fureur razjeziti se, pobesneti
entrer en communication (téléphonie, télégraphie, télévision) dobiti (telefonsko) zvezo
entrer en comparaison začeti primerjati
entrer dans la composition tvoriti sestavni del (de quelque chose česa)
entrer en considération priti v poštev, biti upoštevan
entrer en conversation avec začeti, spustiti se v pogovor z
entrer en correspondance avec začeu si dopisovati z
entrer en coup de vent privihrati v
entrer dans les détails iti, spuščati se v podrobnosti
entrer dans l'enseignement stopiti v učiteljski poklic
entrer dans une famille primožiti, priženiti se
entrer en gare (vlak) zavoziti v postajo
entrer en guerre stopiti v vojno
entrer dans les intérêts de quelqu'un varovati interese "kake" osebe
entrer en jeu (figuré) pri- vključiti se; začeti veljati
entrer en ligne de compte priti v poštev, iti za (kaj)
entrer en matière priti k stvari
entrer en ménage omožiti se
il lui entra ses ongles dans la main zadrl, zapičil mu je svoje nohte v roko
entrer en pourparlers začeti pregovore
entrer en pratique priti v prakso
entrer en relation d'affaires stopiti v poslovne zveze
entrer en religion, au couvent iti, stopiti v samostan
entrer pour rien dans biti brez pomena pri (v, za)
entrer en scène (théâtre) stopiti na oder, nastopiti (na odru)
entrer dans le sens de quelqu'un razumeti koga
entrer dans le vif du sujet priti k (jedru) stvari
entrer en vigueur stopiti v veljavo
entrer dans les vues de quelqu'un deliti s kom mišljenje, biti istega naziranja
cela ne m'est pas entré dans la pensee to mi niti v glavo ni padlo, še v sanjah nisem pomislil na to
on ne peut rien! ui faire entrer dans la tête ničesar mu ne moreš razložiti, dopovedati
cela ne veut pas entrer (dans ma tête) to mi ne gre v glavo
je ne veux pas entrer dans ces considérations ničesar ne maram vedeti o tem

ērēpō -ere -rēpsī -rēptum,

I. intr.

1. zlesti, splaziti se iz česa: sub terra Pl., ex maceria Varr., e ruinis domūs Sen. ph., a cubili Sen. ph.; pren. iziti, na dan priti, pokazati se: in capite eius subito veluti cornua erepserunt Val. Max., pecunia … circum paupertatem plurimum morae habet, dum ex illa erepat Sen. ph.

2. zlesti, splezati po: per aspera (po klečeh na morski obali) Sen. ph., per aspera et devia ad aliquem Suet., in sociam puppim Lucan., in editas sublimitates Amm.; pren. (o stvareh) vzdigati se: per obliquas erepit porticus arces Stat.

— II. trans.

1. prelesti: agrum Iuv.

2. splezati, priplezati do vrha česa, povzpeti se na kaj: montes, quos numquam erepsemus (= erepsissemus) H.

erfahren^*1 zvedeti; (erleben) doživeti, izkusiti; einen höheren Siedepunkt, die Ausdehnung usw.: imeti; eine Strömung: priti v (tok); nastati (X erfährt den Auftrieb vzgon X-a nastane)

erfolgen slediti; potekati, zgoditi se, dogoditi se, vršiti se, izvršiti se; (vorkommen) primeriti se; priti do (X erfolgt pride do X-a); erfolgen dürfen biti dopusten

erhandeln s pogajanji priti do

erreichen doseči; am Telefon: dobiti; einen Zug: ujeti; Briefe, Telegramme einen: priti v roke; einen Höhepunkt, einen Ort: priti do; zu erreichen sein biti dosegljiv

ersingen^* s petjem priti do (česa), pripeti si (kaj)

ērumpō -ere -rūpī -ruptum

I. trans. bukniti dati čemu

1. refl. in med. planiti iz česa, zagnati se iz česa, prodreti (prodirati) iz česa: Ca., portis se foras erumpunt C., se erupit cupido Lucr., vis foras erumpitur Lucr., faucibus erupti ignes Lucr. izbruhnjen, caput, unde … se erumpit Enipeus V. pridira; occ.
a) kaj predreti (predirati), iz česa predreti, prodreti: erumpere portas L., iamdudum erumpere nubem ardebant V., erumpere nebulam Val. Fl., liquores terra erumpit Tib., erumpere Pontum T., vincula Icti.
b) storiti, da se kaj (kak tvor idr.) predre: Ca.

2. pren. izpustiti (izpuščati), iztres(a)ti, izsuti, izsipati, duška dati čemu: hoc gaudium Ter., ne in me stomachum erumpant Ci. ep. da ne izlijejo žolča nad menoj, in eas naves … iracundiam erupit C., erumpere diu coërcitam iram in hostes L.

— II. intr.

1. iz česa predreti (predirati), prodreti (prodirati), udreti jo, planiti, zagnati se: ut Catilina erupit ex urbe Ci., abiit, excessit, evasit, erupit Ci., ignes ex Aetnae vertice erumpunt Ci. ogenj šviga, bruha, fistulae puris eruperunt N.; occ.
a) voj. udariti, udreti iz (tabora, trdnjave): tandem erumpunt et castra relinquunt V., legio … velut cuneo erupit T. Od kod? z abl.: ne quo loco erumperent Pompeiani C., erumpunt portis S., V., duabus simul portis erumpitur L. planejo skozi dvoje vrat; s praep.: ex castris, ex silvis C., a porta L.; solus inter tela hostium vitabundus erumpit S., per hostes L. vrste sovražnikov prebiti. Kam?: ad Catilinam S., in hostem, in populatores L. planiti na …
b) (o rastlinah): (pri)kliti, pognati (poganjati) iz česa: folium e latere, qui (lentor) ex cortice erumpit, dentes erumpunt Plin., erumpunt … cornua fronte Sil.
c) medic. izpahniti si, izviniti si: ne (femur) rursus erumpat Cels.

2. pren.
a) (iz)bruhniti, nasta(ja)ti, zače(nja)ti se, vne(ma)ti se, pojaviti se, na dan priti, razodeti se: furor erupit Ci., erumpunt odia Ci., erumpentes tempestates C., erupit scelus L., erupit deinde seditio L., erumpentis seditionis indicia T., fletus erumpit Q., quae (lacrimae) erumpunt dolore Q. se utrnejo, se uderejo; ut id, quod latebat, erumperet Ci., illa coniuratio ex latebris erupit Ci. je prišla na dan, erumpat … aliquando vera … vox Ci. pridi iz mojih ust, sentire potuit sermones iniquorum in suum nomen erumpere Ci. da bijejo (merijo) nanj, audacia in nostrum tempus erupit Ci.
b) sprevreči se, preiti, prehajati, zaiti v kaj, izteči (iztekati) se, končati (končevati) se (s čim): erumpere ad perniciem civitatis Ci., in omnium perniciem L., in publicam perniciem T., haec quo sint eruptura, timeo Ci., necesse est ex avaritia erumpat audacia Ci., quonam esset eius cupiditas eruptura Ci. kako se bo končala, erumpere ad ultimum seditionis L., nox in scelus erupta T., er. ad. minas T., zagnati grožnje, in omne genus crudelitatis Suet., in iurgia patris (objektni gen.) Iust.
c) (od svoje stvari) nanagloma zaiti, zahajati: qui ex media erumpit Q.

ēveniō -īre -vēnī -ventum

1. ven priti (prihajati), iziti (izhajati), priti iz česa: merses profundo, pulchrior evenit H. Kam? = priti kam, dospeti kam: evenire Capuam, rus eveniat Pl. Occ. (o rastl.) zrasti, prikliti: arundo serius evenit Col.; pren.: ubi pax evenerat S. ko je bil nastopil mir, delecta rei publicae forma … si evenit T.; iz žrebovnice kot žreb priti, od tod kot del priti (prihajati) komu, pripasti komu, doleteti koga: damna evenerunt maxuma misero mihi Pl., illi divitiae evenerunt maxumae Pl., ipsi Numidia evenerat S., cui Gallicum bellum evenerat, cui legiones urbanae evenissent L., si in Pompeio quid humani evenisset S. fr. evfem. = če bi Pompej umrl, si quid sibi eveniret Suet., vix denis armatis singuli hostes eveniunt Iust. (po) en sovražnik pride na …

2. pren. iziti se, izteči (iztekati) (se), konč(ev)ati se: evenire prospere Pl., Ci. ep., L., bene ac feliciter Ci., S., L., Plin. iun., bene S., ut ea res iis fauste, feliciter prospereque eveniret Ci., auspicia ei secunda evenerunt Ci., cuncta prospere eventura S., res legioni feliciter evenit C.; o neugodnih dogodkih: male evenire Pl., quid si sors aliter quam voles evenerit? Pl., evenire praeter spem Ter., praeter opinionem Suet., omnia fere contra ac dicta sunt, evenerunt Ci., bonis male evenit Ci. se slabo godi, pugna adversa ei evenit L., at tibi contra evenit H., multa eo anno prodigia evenere T., etiamsi tormenta pervicaciā servorum contra evenissent T.; occ. izpolniti (izpolnjevati) se, zgoditi se, uresničiti se: utinam istud evenisset N., eveniunt optata deae O., non haec sine numine divûm eveniunt V., quota quaeque res praedicta evenit? Ci., utinam quidem istud evenisset N.

3. pripetiti se, primeriti se, naključiti se, dogoditi se, zgoditi se: in hominum aetate multa eveniunt Pl., quidquid evenerit S., si quid secundi evenisset N., ut plerumque evenit Ci., si tibi evenerit, quod metuis, ne accidat Ci., ut quaecumque accidant incommoda, propter eam causam evenire videantur Ci., ex quibus causis mors eveniat repentina Ci. bi takoj nastopila smrt. — Skladi: brezos. s konsekutivnim stavkom: Ter., Q., Plin. iun., Suet., Cl., forte evenit, ut in Privernati essemus Ci., quī evenit, ut idem auctor sit? Ci. kako se je zgodilo, ita plerumque evenit, ut is sibi imperatorem alium quaerat S.; z inf.: hostibus eveniat viduo dormire cubili O. — Od tod subst. pt. pf. ēventum -ī, n

1. izid, konec, posledica, uspeh: Varr., Vell., Plin. iun., Suet., consilia eventis ponderare Ci., non eventis, sed factis cuiusque fortunam ponderare Ci., me stultitiae meae poenam ferre gravius quam eventi Ci. ep., aliorum eventis doceri T.

2. dogodek, pripetljaj: plurimorum eventorum memoria Ci.

Opomba: Star. cj. pr. ēvenat: Enn., Pl., Pomp. fr., evenant: Pl.

exolēscō -ere -ēvī -ētum (prim. alere, adolēscere)

1. odrasti, dorasti, le v pt. pf. exolētus 3 dorasel, kot fem. godna za možitev: virgo Pl. ap. Prisc.; occ. vulg. goden za nečistovanje, poseb. evfem. = (kupljiv) deček ljubimec: Mart., Suet., scorta Pl., qui semper secum scorta, semper exoletos, semper lupas duceret Ci., remiges T.

2. zarasti, poginiti; o živalih: Pl., o rastlinah: Col., Ap.

3. pren. „odrasti“ =
a) giniti: imaguncula paene iam exolescentibus litteris hoc nomine inscripta Suet.
b) preiti, prehajati, (iz)giniti, miniti (minevati), ugasniti, propasti (propadati), zastareti, iz navade (mode) priti (prihajati), pozabiti (pozabljati) se: Vell., Col., Plin., Q., Suet., cum … patris Agrippae favor hauddum exolevisset L., exoleta vetustate annalium exempla L., exoletum iam vetustate odium L. pozabljeno, cum memoria nostri exolevit Sen. ph., ne vetustissima Italiae disciplina per desidiam exolesceret, cum antiquitus instituta exolescerent, rumor adeo validus, ut nondum exolescat, exolescunt Graeci amictus T.; subst. neutr. pl.: exoleta revocavit Suet.

Opomba: Pf. act. exoluērunt: Pl.