caravanier [-vanje] masculin gonjač kamel; vodnik tovornih živali pri karavani; uporabnik stanovanjske prikolice na taborjenju, na počitnicah
carcaj moški spol tul za puščice; pas za nošnjo križa pri procesijah; ameriška španščina tul za puško pri sedlu
cardée [karde] féminin šop volne pri grebenanju
carico2 m (pl. -chi)
1. breme, tovor
2. pren. breme, odgovornost:
avere il carico della famiglia skrbeti za družino
farsi carico di qcs. poskrbeti za kaj, prevzeti odgovornost za kaj
carico fiscale, tributario davki
a carico di proti, v breme:
prendere provvedimenti a carico di qcn. proti komu ukrepati
il trasporto è a carico del committente prevoz gre v breme naročnika
figli, persone a carico vzdrževani otroci, osebe
vivere a carico di qcn. slabš. živeti na račun nekoga
testimonio a carico obremenilna priča
3. igre as, trojka pri briškuli
carne ženski spol meso; mesna jed; meso pri sadju; koža (barva)
carne adobada nasoljeno meso
carne ahumada prekajeno meso
carne asada pečeno meso, pečenka
carne de caballo konjsko meso
carne de cañón topovska hrana
carne congelada zmrznjeno meso
carne de conserva konzervirano meso
carne estofada praženo meso
carne de gallina kuretina; kurja polt, groza
carne helada zmrznjeno meso
carne sin hueso meso brez kosti; sinekura, mastna služba
carne en lata meso v konzervah
carne de membrillo kutinovo meso
carne magra pusto meso
carne de pelo meso zajcev itd. (vseh živali, ki se prodajajo s kožo)
carne de pluma meso perutnine
carne de puerco svinjina
carne salvajina divjačina
carne seca suho meso
carne tierna mehko meso
carne de vaca govedina
color carne barve mesa (npr. nogavice)
conserva de carne mesna konserva
mosca de carne zapljunkarica (muha)
hacer carne pobiti, ubiti (zveri); raniti
poner toda la carne en el asador vse na eno karto staviti
salirle a uno carne de gallina prestrašiti se, kurjo polt dobiti
ser uña y carne biti ena duša in eno telo
no ser carne ni pescado ne biti ne ptič ne miš
tener carne de perro imeti železno naravo
tomar carne utelesiti se
en carne y hueso pravcati, prav sam, živ
carnes blancas belo meso
carnes negras meso črne divjačine
en (vivas) carnes gol, nag
echar (poner, criar, tomar) carnes zrediti se
abrir las carnes a azotes pretepsti
estar en carnes biti rejen, biti debel
perder carnes shujšati
tener buenas carnes biti dobro rejen in svežega videza
me tiemblan las carnes ves se tresem
carniza ženski spol odpadki pri klavnem mesu
carreruelas ženski spol množina stopnice pri ostriženih laseh
Carsulae -ārum, f Karzule, eno najznamenitejših umbr. mest, severno od Narnije: T. Od tod Carsulānum -ī, n podeželsko (vaško) posestvo pri Karzulah: Plin. iun.
carver [ká:və] samostalnik
rezbar, kipar, tisti, ki reže pri mizi meso; razrezalnik, velik nož
to be one's own carver biti svoje sreče kovač
a pair of carvers velik nož in vilice
carving-fork [ká:viŋfɔ:k] samostalnik
vilice za držanje mesa pri rezanju z razrezalnikom
castor [kastɔr] masculin, zoologie bober; bobrovina; kastorec, bobrovec (klobuk); figuré oseba, ki si sama gradi hišo ali pomaga pri gradnji; familier klobuk; familier mornarček
huile féminin de castor ricinovo olje
Castor -ŏris (star. tudi -ōris, dat. -ōrī itd.), acc. -orem, pesn. -ora, m (Κάστωρ) Kastor,
1. Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, brat Poluk(s)a, Helene in Klitaimestre, sloviti krotilec konj. S svojim bratom je bil pomočnik mornarjev (Dioskura ali Dvojčka kot ozvezdje); njun praznik so obhajali 28. VI.: Varr., H., O., Cat., Pr. idr., Castor et Pollux Ci., aedes Castoris Ci. ali aedes Castoris et Pollucis Ci., Suet. Kastorjevo (in Poluk[s]ovo) svetišče na južni strani foruma med Julijevo baziliko in Vestinim svetiščem, ad Castoris (elipt., sc. aedem) Ci.; ob tem svetišču je bila zakladnica, od tod: ad Castoris quaerere Ci., ad vigilem ponendi Castora nummi Iuv.; pl. Castores Plin., Min., Tert., Arn. oba Kastorja = Dioskura, Kastor in Poluk(s), od tod alter Castor Stat.; kot krajevno ime: locus Castorum T. ali ad Castores Suet. Kastorjevo, kraj v gornji Italiji med Kremono in Bedriakom, kjer je bilo svetišče Kastorja in Poluk(s)a. Rimljani so prisegali (se zaklinjali) na Kastorja z izrazoma ēcastor ali mēcastor na Kastorja, pri Kastorju: Pl., Ter., Varr. ap. Gell. — Od tod adj. Castoreus 3 Kastorjev: manus Sen. tr.
2. Enejev tovariš: V.
3. vnuk kralja Dejotara, retor in zgodovinopisec, ki ga je ubil lastni ded: Ci.
4. Antonius Castor Antonij Kastor, gr. pisatelj del o rastlinstvu: Plin.
catalepsie [-lɛpsi] féminin, médecine otrplost telesa ali posameznih udov pri božjasti, hipnozi ipd.
catear vreči pri izpitu; ameriška španščina napraviti hišno preiskavo; ameriška španščina iskati rudo
cathédral, e, aux [katedral, dro] adjectif katedralen, stolni; pri katedrali
église féminin cathédrale stolna cerkev, stolnica
caveō -ēre, cāvī, cautum (iz *coveō gledati; prim. gr. κοέω zapažam, gledam, ἀκούω slišim)
1. paziti se, čuvati se, varovati se koga ali česa, oprezen biti; abs.: nate, cave O., eum, qui palam est adversarius, facile cavendo vitare possis Ci., illum identidem monere, ut caveret Ci. da naj se pazi. Sklada se
a) z a(b): ut a me ipso caveret Ci. da se mene... varuje, c. ab insidiis S.; predklas. in poklas. s samim abl.: c. malo Pl., Petr., infortunio Pl., cave tibi Romā Val. Max.
b) z acc.: ut vallum caecum fossamque caveant C., illum ut me metueret, me caveret, monebant Ci., socium cavere quî possumus? Ci., c. ictum fulminis Lucr.; od tod pass.: cavenda est gloriae cupiditas Ci. varovati se je treba slavohlepnosti, cavendae et struendae insidiae L., cauto opus est Pl. iz previdnosti.
c) z inf.: caveret id petere, quod illi iure negaretur S., commisisse cavet, quod mox mutare laboret H., capro occursare caveto V.
č) s finalnim stavkom (trdilno): cavet, ut ea pecunia decemviri utantur Ci. skrbi za to, da..., caveamus, ut ea, quae pertinent ad dignitatem, moderata sint Ci.; večinoma nikalno: ut cavebis, ne me attingas Pl., cavete iudices, ne nova proscriptio instaurata esse videatur Ci. pazite, skrbite, da ne, quod ut ne accidat, cavendum est Ci. Pogosto se prepoved opisuje z imp. cave, caveto, cavete kot krepkejša nikalnica: nikar ne, za nobeno ceno ne: caveto, ne laxi sient Ca., verbum cave faxis Pl., cave credas Ci. nikar ne veruj, cave sis (= si vis) mentiaris Ci., cave te fratrum... misereat Ci. nikar ne imej usmiljenja, cave faxis H.; occ. voj. odbijati, prestreči (prestrezati): ictum Q.
2. (po)skrbeti za..., zavarovati, zaščititi, z dat. personae in rei: cavet mimis, aleatoribus, lenonibus Ci., his agris cavet, hos defendit Ci., existimasti satis cautum tibi ad defendendum fore Ci., alicui cautum velle Ci. želeti komu varnost, monent, ut ipsis ab invidia caveatur L. da naj jih obvarujejo sovraštva, cavere securitati Suet.
3. occ. jur.
a) sebe zavarovati, pridobiti varnost, zagotoviti si: cum ita caverent: si post kal. ian. in consilivm iretur Ci., agri, de quibus cautum est foedere Ci., ab sese caveat, quemadmodum velit Ci. naj si pridobi njegovo jamstvo.
b) koga drugega zavarovati, dati mu poroštvo (varnost), porok biti komu, varščino položiti: civitate obsidibus de pecunia cavent Ci. se zavežejo s talci glede denarja, praediis populo cautum est Ci., Tauromenitanis cautum est foedere, ne navem dare debeant Ci.
c) kot pravnik posredovati pri zagotovilih, zagotovilo oskrbeti, varnost zagotoviti (zagotavljati) komu: haec urbana militia respondendi, scribendi, cavendi Ci. odvetniški posel v vseh pravnih in uradnih zadevah, iuris consultus ad respondendum et ad agendum et ad cavendum peritus est Ci.
4. z zakonom, oporoko ali pogodbo zagotoviti (zagotavljati), odrediti (odrejati), ukreniti (ukrepati), določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati): altera lex privatorum aedificiis, altera sepulcris cavet Ci. ima določbe..., testamento cavere, ut dies natalis agatur Ci., in quo foedere cum caveretur sociis (so se ustanovile določbe za zaveznike), nihil de Saguntinis cautum est L. se ni nič ukrenilo glede Sagunčanov.
Opomba: Imp. pr. pesn. tudi căvĕ: Pl., Ter., H., O., Cat., Pr.
caver [kave] verbe transitif (iz)votliti, izkopati; verbe intransitif vložiti denar pri igri, tvegati; figuré računati (à z)
caver au plus fort (figuré) tirati do skrajnosti
caver au pire bati se najhujšega
céladon [seladɔ̃] masculin, familier koprneč, platonski zaljubljenec; senčnik pri viseči svetilki; invariable morsko zelen
vert céladon bledo zelen
celín m mehanizam za okidanje pri lovačkoj pušci