sēnso m
1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut
2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti
3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade
4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn
5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem
6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za
7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno
8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno
9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer
10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena
Zadetki iskanja
- sollertia (sōlertia) -ae, f (sollers, sōlers) umetelnost, spretnost, sposobnost, praktičnost, pripravnost, ročnost, privrženost čemu, veščost, veščina, iznajdljivost, razumnost, pametnost, izvedenost, izvedenstvo, izkušenost, izurjenost, vajenost, v negativnem pomenu prekanjenost, premetenost, zvitost, zvijačnost, lokavost, hudomušnost, navihanost, čut za prefinjenost: Lucan., Cl. idr., data est sollertia araneolis Ci., nulla ars imitari sollertiam naturae potest Ci., mirari se non modo diligentiam, sed etiam sollertiam eius Ci., est summae genus (sc. Gallorum) sollertiae C. največje spretnosti (iznajdljivosti) = zelo spreten (iznajdljiv), multum, ut inter Germanos, rationis ac sollertiae T., ingenii sollertia S., mentis Plin., ingenia maximae sollertiae Gell.; v pl.: egregiis ingeniorum sollertiis Vitr.; z objektnim gen.: veri Ci. izsledovanje (iskanje, odkrivanje) resnice, cogitandi, iudicandi Ci., venandi Sen. rh., consiliorum Vitr., belli Sil., machinarum ad capienda oppida repertarum Gell.; z ad: acumen eius et sollertia ad aedificia paranda Vitr.; konkr.: fugienda est talis sollertia Ci. ali placuit sollertia tempore etiam iuta T. zviti naklep, zvijačni (ostroumni) umetni preobrat, quae tua formosa cepit sollertia Tib. zvijača, prevara, lest.
- spomin1 moški spol (-a …) sposobnost pomnjenja: das Gedächtnis, die Gedächtniskraft
dober/slab spomin ein gutes/ schlechtes Gedächtnis
dolgoročni/kratkoročni spomin Langzeitgedächtnis/Kurzzeitgedächtnis
krajevni spomin/spomin za kraje Ortsgedächtnis
spomin za imena Namengedächtnis
spomin za ljudi/osebe Personengedächtnis
spomin za stvari/stvarni spomin Sachgedächtnis
spomin za številke Zahlengedächtnis
… spomina Gedächtnis-, Erinnerungs-
(izguba der Gedächtnisverlust, Erinnerungsverlust, osvežitev die Gedächtnisauffrischung, prevara die Erinnerungstäuschung, die Erinnerungsfälschung, šibkost medicina die Gedächtnisschwäche)
slabega spomina gedächtnisschwach
žalostnega spomina erinnerungsschwer, traurig
spomin vara das Gedächtnis täuscht
brez spomina erinnerungslos
uiti iz spomina komu (jemandem) entfallen
po spominu aus dem Gedächtnis
zapis po spominu das Gedächtnisprotokoll
priklicati v spomin in Erinnerung rufen, ins Gedächtnis rufen
urezati se v spomin sich ins Gedächtnis graben
vtisniti se v spomin sich einprägen, sich ins Gedächtnis prägen
imeti še dobro/sveže v spominu (etwas) frisch im Kopf haben
imeti v spominu gegenwärtig haben
ohraniti v spominu im Gedächtnis behalten
ostati v spominu [haftenbleiben] haften bleiben
opora za spomin die Merkhilfe - (spōns), spontis, f (prim. stvnem. spanst nagon, mik, vaba, spanu mikati, vabiti, spannu napenjati, gispanst draž, prevara, nem. Gespenst, Spanferkel, widerspenstig, abspenstig) svobodna volja, prosta volja, samovolja, svoja volja, gonilna sila, nagon, gon; klas. se je uporabljal le abl. sg., poleg njega neklas. tudi še gen. sg.
I. abl. sponte
1. po volji koga, z dovoljenjem koga, z dovolitvijo (privolitvijo, pritrditvijo) koga: deditionem magis popularium quam sua sponte fecerat Cu., sponte dei Val. Fl., deorum Lucan., naturae suae Plin. po nagonu (nagibu), Antonii, Caesaris, legatorum, litigatoris T., quod contra instituta Augusti, non sponte principis Alexandriam introisset T.; s praep. ab ali de (po): a sponte, ab eadem sponte, a qua sponte, de sponte eius Varr., de tua sponte Cotta ap. Char.; tudi sine sponte suā Varr.
2. večinoma in klas. le v zvezi s svojilnim zaimkom meā, tuā, suā, nostrā, vestrā sponte
a) po svoji volji, iz svoje volje, svojevoljno, rade volje, radovoljno, iz lastnega nagiba, iz lastnega vzgiba, po svoji glavi, po lastnem vzgibu, sam od sebe, brez tuje pomoči, prostovoljno, samostojno, hotoma, hote, nalašč, namerno, namenoma (naspr. coactus, iussus, rogatus, ab aliquo provocatus, ex necessitate, casu ipd.): Luc. ap. Varr., Ter., Varr., Iust. idr., meā sponte feceram, tuā sponte facere Ci. ep., quod suā sponte pateretur Ci., non suā sponte, sed eorum auxilio Ci., neque id meā sponte (sc. prospexi) Ci. ep. sam od sebe, po svoji pameti, transisse Rhenum sese non suā sponte, sed rogatum et arcessitum a Gallis C., suā sponte expergisci L., venenum suā sponte sumere N., id est … quaesitum, praecipitata esset ab eo uxor an se ipsa suā sponte iecisset Q.; pesn. in poklas. tudi sponte meā, tuā itd.: H., me si fata … paterentur … sponte meā componere curas V., sponte nostrā velut donantes Q.; pesn. in neklas. samo sponte: Cels., Sen. ph., Plin., Suet. idr., Italiam non sponte sequor V., ad terram non sponte fluens V. ne prostovoljno = proti svoji volji, sponte tamen properant alii subducere remos O., nec illum sponte extinctum, verum inmisso percussore T., sponte an oblitus (sc. praetermiserit) ignoro Macr. hote ali pozabivši; metaf. (o neživih subj.) sam od sebe: O., Petr. idr., suā sponte, nulla adhibita vi, consumptus ignis extinguitur Ci., ex loco superiore, qui prope suā sponte in hostem inferebat L., cures: … stellae sponte suā iussaene vagentur H., (sc. arbores) ipsae sponte suā veniunt V., sponte suā quae fiunt in aëre Lucr., quod terra crearat sponte suā Lucr., sponte natis ali Arn. živeti ob samoraslem, hraniti se s samoraslim; poznolat. sponte propriā = suā sponte: sponte se propriā dare (predati se) Amm., nusquam a veritate sponte propriā digredi Amm.
b) na svojo roko, na svojo odgovornost, svojevoljno, sam od sebe, sam po sebi, po svoji moči, sam, samostojno: cum illa civitas cum Poenis suo nomine ac suā sponte bellaret Ci., iniussu populi, tuā sponte iura mutavisti Ci., cum … oppidani autem etiam suā sponte Caesarem recipere conarentur C., his cum suā sponte persuadere non possent C., Romam ipse … rediit, sive ipse sponte suā, … sive senatūs consulto accitus L.; tudi brez zaimka: committere bellum sponte Sil.
c) sam na sebi, sam po sebi, sam zase, (kar) naravnost, prav (o neživih subj.): res, quae suā sponte scelerata est Ci., virtus suā sponte laudabilis Ci., an est aliquid, quod te suā sponte delectet? Ci.
d) prvi, ne da bi imel kak zgled pred seboj (pred očmi), brez vzôra (vzornika): quod Verres suā sponte instituisset Ci. —
II. gen. spontis v zvezi suae spontis (sc. esse) svoje volje (biti), po svoji volji, svojevoljen, samostojen, sam po sebi, sam svoj (biti): homo, qui suae sponte est Cels., sic despondisse animum quoque dicitur ut despondisse filiam, quod suae sponte statuerant finem Varr.; (o neživih subj.): cytisus est … suae sponte Col. samorasla, suae sponte aqua Col. sama od sebe tekoča.
Opomba: Nom. sg. spōns navajata sicer Aus. in Char., a ga ne izpričujeta. - tax1 [tæks] samostalnik
(državni) davek; carina; dajatev, davščina; obdavčenje (on s.o. koga)
pristojbina, taksa
figurativno breme, huda obremenitev, obremenjenost, napenjanje, velik napor, zahteva
zastarelo očitek, graja
the taxes britanska angleščina, pogovorno davkarija
tax avoidance, tax evasion pravno davčna prevara, utaja
tax abatement znižanje davka
tax on land zemljiški davek
tax rate davčna stopnja
tax return davčna prijava
direct, indirect tax neposreden, posreden davek
estate tax davek na dediščino
income tax davek na dohodek, dohodnina
tax on turn-over prometni davek
stamp tax taksa v kolkih, kolkovina
to cut a tax znižati davek
to exact taxes pobirati davke - tomadura ženski spol odvzetje; doza (zdravila), odmerek
tomadura de pelo prevara, sleparstvo - trucáj -e n
□ trucaj optic optična prevara - Tücke, die, (-, -n) zahrbtnost, zavratnost; Tücken haben imeti svoje muhe; List und Tücke zvijačna prevara; die Tücke des Objektes figurativ skrita past
- utája utajítev concealment; dissimulation
davčna utája, utajítev (prevara) tax avoidance, tax evasion; understatement of income in order to evade tax - vĭcia1 -ae, f (indoev. kor. *u̯ei-q- [domnevno razširjena iz kor. *u̯ei(ā x)-] upogniti (upogibati), sločiti, viti; prim. skr. vī́ciḥ prevara, zavajanje, zapeljanje [osnovni pomen: „upogibanje“, „gib“], lat. vincīre, viēō, vītis, vitium, vītō, let. wīkt postati prožen (gibek), usločiti se, wīkne vitica) bot. grášica: Ca., Varr., V., O., Col., Plin.
- víden2 (-dna -o) adj. fiziol. visivo; ottico:
vidne zaznave percezioni visive
vidni živec nervo ottico
vidni tip človeka tipo visivo
psiht. vidne halucinacije allucinazioni visive
psih. vidna prevara illusione ottica
anat. vidni pomol talamo - vohaln|i (-a, -o) Riech-, Geruchs- (organ das Geruchsorgan, Riechorgan, živec der Riechnerv, celica die Riechzelle, prevara die Geruchstäuschung, sluznica anatomija die Riechschleimhaut)
- voliln|i (-a, -o) Wahl- (dan der Wahltag, izid das Wahlergebnis, odbor der [Wahlausschuß] Wahlausschuss, okoliš der Wahlbezirk, poraz die Wahlniederlage, postopek das Wahlverfahren, pravilnik die Wahlordnung, program das Wahlprogramm, red die Wahlordnung, rezultat der Wahlausgang, das Wahlergebnis, urad das Wahlamt, uspeh der Wahlerfolg, zakon das Wahlgesetz, doba die Wahlperiode, enota der Wahlkreis, kabina die Wahlkabine, kampanja der Wahlkampf, koalicija das Wahlbündnis, monarhija die Wahlmonarchie, nedelja der Wahlsonntag, obveznost die Wahlpflicht, platforma die Wahlplattform, potvorba die Wahlfälschung, prevara der Wahlbetrug, prireditev die Wahlveranstaltung, skrinjica die Wahlurne, tajnost das Wahlgeheimnis, udeležba die Wahlbeteiligung, zmaga der Wahlsieg, geslo der Wahlslogan, leto das Wahljahr, mesto die Wahlstelle, obdobje der Wahlabschnitt, pravo das Wahlrecht, ravnanje das Wahlverhalten, telo der Wahlkörper, zborovanje die Wahlversammlung, Wählerversammlung)
- zvijač|a ženski spol (-e …) die List, der Trick; nasprotna: Gegenlist; (prevara) die Hinterlist
pridobiti z zvijačo erlisten - ἀάω, ἀάζω ep. [aor. ἄασα, ἆσα; med. ἀασάμην in ἀσάμην; pass. ἀάσθην] 1. act. poškodujem; (pre)slepim, (o)mamim, zapeljem. 2. med. a) dam se preslepiti, motim se; prevara me kdo; b) = act. τινά slepim, varam.
- ἀπάτη, ἡ [Et.: najbrže iz apn̥t-, iz kor. pent, prim. nem. finden; prv. pom. = "Er-findung"] prevara, slepilo; pl. spletke, kovarstvo, λεχέων prevarana nada na možitev.
- γοητεία, ἡ (γοητεύω) čaranje, čarodejstvo, prevara, slepilo.
- δόλωσις, εως, ἡ (δολόω) prevara, goljufija.
- δυσ-γοήτευτος 2 ki se težko očara ali prevara.
- δυσ-εξαπάτητος 2 ki se težko prevara ali goljufa.