Franja

óster (rezilo) tranchant, coupant, acéré, aiguisé, affilé ; (konica) aigu, pointu, acéré; perçant, mordant, pénétrant, aigre ; (zrak) vif, piquant; brusque, rude, raide, dur, violent; sévère, rigoureux ; (okus) fin ; (um) très fin, subtil, pénétrant

ostre besede mots moški spol množine vifs, paroles ženski spol množine dures (ali aigres, mordantes)
ostra bolečina douleur ženski spol vive (ali cuisante, aiguê)
oster gib mouvement moški spol brusque
oster glas voix ženski spol perçante
oster jezik langue ženski spol acérée (ali bien affilée)
ostra kazen punition ženski spol rigoureuse (ali sévère, lourde)
oster kis vinaigre moški spol fort
ostra konica čevljev bout moški spol pointu des chaussures
oster kot (geometrija) angle moški spol aigu
ostra kritika critique ženski spol violente
oster mraz froid moški spol perçant (ali mordant, pénétrant, vif, rude, sévère, rigoureux)
oster naboj cartouche ženski spol à balle (ali à plomb, de tir réel)
ostre oči yeux moški spol množine perçants
oster okus goût moški spol âcre
oster ovinek virage moški spol serré (ali brusque)
ostro podnebje climat moški spol rude (ali rigoureux)
ostre poteze (obrisi) traits moški spol množine prononcés (ali fortement accusés, accentués)
oster prepir vive altercation ženski spol
oster sluh oreille ženski spol (ali ouîe ženski spol) fine
ostro streljanje tir moški spol à balles
ostra svetloba lumière ženski spol vive
oster ukor blame moški spol sévère
oster veter vent
rn cinglant (ali perçant, piquant, âpre, violent)
oster vonj forte odeur ženski spol
ostra zima hiver moški spol rigourcux (ali rude)
ostro koga gledati regarder quelqu'un fixement (ali sévérement, d'un œil sévère)
ostro koga kritizirati adresser de sévères critiques à quelqu'un
odvrniti z ostrim tonom répliquer d'un ton âcre

ouvrir* [uvrir] verbe transitif odpreti, otvoriti, odkleniti; odpirati se; raztegniti (rokavice); zbuditi (apetit)

s'ouvrir odpreti se, odpirati se, voditi ven (o vratih)
s'ouvrir à quelqu'un razkriti se komu
côté à ouvrir! tu odpreti!
ouvrir la bouche spregovoriti, ziniti, usta odpreti
ouvrir la bouche à quelqu'un komu jezik razvezati
ouvrir un débouché odpreti tržišče
ouvrir le feu začeti streljati
ouvrir la lice, (familier) la danse začeti prepir
ouvrir son sein à quelqu'un koga z odprtimi rokami sprejeti
ouvrir la voie à quelque chose odpreti pot čemu

palo moški spol palica, kol, batine, les, sramotilni kol, nakoličenje (smrtna kazen); barva aduta

palo de escoba držaj pri metli
palo de favor barva aduta
palo mayor veliki jambor
palo santo palisandrov les
caballo de palo gugalni konj
cuchara de palo lesena žlica
pie, pata de palo lesena noga
dar palos a uno pretepsti koga
recibir (llevar) palos dobiti batine
de tal palo, tal astilla jabolko ne pade daleč od drevesa
andar a palos pretepati se
liarse a palos (con) prepir začeti (z)
matar a palos do smrti pretepsti
terminarse a palos s pretepom se končati

pegar [g/gu] prilepiti, pripeti (a na); zasmoliti (posodo); pritrditi, prišiti, privezati; prenesti (bolezen, pregreho); zagnati; zadajati (udarce), tepsti, kaznovati; viseti, prilepiti se, biti tik ob; prijeti se, korenine pognati; suniti, udariti ob, zadeti ob, naleteti na odobravanje; prilegati se, ujemati se, skladati se; priti o pravem času

pegar un botón prišiti gumb
pegar un bofetón prisoliti zaušnico
pegar (el) fuego ogenj zanetiti, zažgati
pegar golpes sobre la mesa udariti po mizi
no (poder) pegar el ojo (ali los ojos) ne (moči) zatisniti očesa (zaspati); noč prečuti
pegar una paliza (a) pretepsti koga
pegar un puntapié brco dati
pegar un salto (po)skočiti
pegar sobre a/c prelepiti
pegar voces vpiti, kričati
pegar un tiro ustreliti, izstreliti strel
pegarla spreti se, v prepir priti
pegarsela (a) (pre)varati, komu kaj natvesti
¡a mí no me la pegan! mene ne bodo vodili za nos!
¿otra te pego? že spet? že zopet isto?
eso no pega ni con cola to je popoln nesmisel
pegarse (ob)viseti, (pri)lepiti se; zasmoditi se (jed); globoko se vtisniti; boječ biti, ne moči odgovoriti (v šoli)
pegarse un tiro ustreliti se, pognati si kroglo v glavo
pegarse con alg. planiti na (napasti) koga
se le pegó la enfermedad lotila se ga je bolezen

pick³ [pik]

1. prehodni glagol
kopati, izkopati (luknjo), prekopati; pobrati (s prsti, kljunom), zobati, kljuvati (ptiči), počasi jesti (ljudje); trgati, nabirati (cvetice, jagode); prebirati, čistiti (zelenjavo); skubsti, skubiti (perutnino); pukati, puliti, česati (volno); čistiti, trebiti (zobe); (o)glodati (kosti); prebirati, odbirati (rudo); spraskati (z nohti); vrtati, drezati (v) kaj; krasti, vlomiti (ključavnico); iz trte izviti, izvati (prepir)
figurativno skrbno izbrati, izbirati; strgati, scefrati (tudi figurativno)
ameriško, glasba brenkati

2. neprehodni glagol
krasti; jesti po malem; popraviti se (up)

to pick a bone with; ali to have a bone to pick with imeti s kom še račune
to give s.o. a bone to pick zapreti komu usta
to pick s.o.'s brains ukrasti komu idejo
to pick and choose prenatančno izbirati
figurativno to pick holes in najti šibko točko, skritizirati
to pick a lock vlomiti ključavnico
to pick one's nose vrtati po nosu
to pick s.o.'s pocket izprazniti komu žep (žepar)
to pick to pieces skritizirati; figurativno koga do kosti obrati
to pick a quarrel with s.o. izzvati prepir
to pick and steal krasti
to pick one's teeth trebiti si zobe
to pick one's way (ali steps) previdno stopati
to pick one's words izbirati besede

piget -ēre, piguit, (pigitum est) (indoev. kor. *peik̑ sovražiti, nejevoljen biti; prim. skr. píśunaḥ hudoben, obrekovalski, stvnem. fēhida sovraštvo, prepir, nem. Fehde spor, spopad, got. bi-faih prevara, goljufija, stvnem. feihhan zahrbtnost, zvijačnost, lokavščina, zloba, lit. peĩkti, peikiù grajati, pìktas hudoben; prim. tudi lat. piger = nejevoljen)

1. ne(je)voljo (odpor, nenaklonjenost, zlovoljo) vzbujati komu, vznejevoljiti (ozlovoljiti) koga, spraviti (spravljati) koga v slabo voljo, mrzeti komu kaj ali koga, za malo (za zlo) se zdeti komu, žal biti komu, zoprno biti komu kaj; z inf.: Acc. fr., Ap., Petr., Aur. idr., piget consistere Cu., recte facere S., nec Troiam pigebit Ausonios excepisse V.; z ACI: non dedisse istunc pudet; me, qui non accepi, piget Pl.; z nom. rei (pron.): quod piget Pl., quod nos piget Ter.; z acc. personae in gen. rei: Ter., me pigeat stultitiae meae Ci.; osebo je treba dostaviti: illa piget dicere (sc. me) S., referre piget (sc. me) L. nerad pravim, piget incepti lucisque (sc. eos) V. zaklinjajo življenje; abs.: oratione multitudo inducitur ad pigendum Ci., piget, pudescit, paenitet Prud.

2. occ.
a) kesati se, žal biti (komu česa): illa me composuisse piget O., pigere eum facti coepit Iust., pigenda verba Pr. besede, ki se jih boš kdaj kesal.
b) sram biti koga, sramovati se: fateri pigebat L., quod me nec sordidiora dicere honeste pigeret Ap.; z ACI: pigitum est, cinctos (sc. vos) saltem esse et paenulatos Castricius ap. Gell.

pòdjenuti -nēm (ijek.), pòdenuti -nēm (ek.)
I.
1. dati: kud si podjenuo tolike novce
2. deti v kopice: podjenuti sijeno, seno
3. začeti: podjenuti kavgu začeti prepir
II. podjenuti se dati se: ne znam kud da se podjenem od dosade

podpihováti instiguer, attiser, pousser, provoquer, exciter quelqu'un à quelque chose, inciter, fomenter

podpihovati strast, sovraštvo, prepir attiser une passion, la haine, la querelle

podžígati incendier, attiser, enflammer, chauffer

podžigati prepir, sovraštvo, strast attiser la querelle, la haine, une passion
podžigajoč govor discours moški spol inflammatoire

poravnáti aplanir, niveler, égaliser; arranger, mettre en ordre ; (spor) rajuster ; (zadevo, prepir) (r)accommoder, accorder, mettre d'accord, concilier ; (plačati) payer, acquitter, régler, solder

poravnati se (spraviti se) en venir à un accommodement, s'accorder, se mettre d'accord, composer, transiger, capituler
poravnati dolg régler une dette, s'acquitter (ali s'exonérer) d'une dette
poravnati prepir, spor régler une querelle, un litige
poravnati račun régler un compte (ali un mémoire), (v gostilni) régler l'addition
poravnati spor zlepa régler un différend à l'amiable
poravnati škodo régler (ali réparer) un dommage, dédommager quelqu'un de quelque chose
poravnati se s svojimi nasprotniki, upniki composer (ali s'arranger) avec ses adversaires, ses créanciers
skušati se zlepa poravnati parlementer
ki se da zlepa poravnati accommodable, arrangeable

poségati entreprendre sur quelque chose , (v tuje pravice) empiéter

posegati v enjamber sur
posegati v pogovor, v prepir se mêler à la conversation, à la querelle

pou, pl poux [pu] masculin uš

couvert de poux ušiv, poln uši
(familier) laid comme un pou zelo grd
(familier) chercher des poux dans la tête de quelqu'un (figuré) iskati prepira, začeti prepir s kom, šikanirati koga
être fier, orgueilleux comme un pou biti zelo ošaben
se laisser manger par les poux smrdeti od nesnage in mrčesa
savoir trouver des poux à la tête d'un chauve (figuré) pri vsaki stvari nekaj kritizirati

povzročiti to cause, to be the cause of; to occasion; to bring about; to give rise to; to provoke; to lead to

povzročiti komu bolečino to cause someone pain
povzročiti prepir to provoke (ali to bring about) a quarrel
to bo povzročilo stavko that will lead to a strike
to je povzročilo mnogo stroškov this involved much expense

prepírček (-čka) m hipok. od prepir litigio, diverbio, alterco, scaramuccia, schermaglia

promover [-ue-] pospeševati; povišati (v službi); povzročiti, povod dati, privesti do

promover dificultades povzročiti težave
promover una disputa prepir začeti
promover un escándalo povzročiti škandal
promover los intereses čuvati interese
se promovió un altercado prišlo je do pretepa

Putz, der, (-es, ohne Plural)

1. (Mörtel) omet, malta

2. ([Zierat] Zierrat) okrasje, lišp

3. (Putzen) pospravljanje, čiščenje Putz machen začeti prepir; auf den Putz hauen noreti

quimera ženski spol muha(vost), blodnja, izmišljotina

buscar quimera (a) začeti prepir s kom

quits [kwits] povedkovnik pridevnik
izravnan, poravnan, bòt (with)

to be quits poravnati račune
to be quits with s.o. maščevati se komu
to call it quits odnehati
to cry quits sprejeti poraz, končati prepir
to get quits with s.o. pobotati se
double or quits dvojno ali nič (pri igri na srečo)

rȁd rȁda rȁdo, komp. ràdijī -ā -ē rad, željan: ja nisam rad da koga uvrijedim ne želim koga užaliti; ja sam rada to učiniti to bi rada naredila; dijete je rado vidjeti svoju majku otrok rad vidi svojo mater; biti rad dobru biti željan dobrega; biti rad ljepoti želeti si lepote; biti rad kavzi želeti si prepir, gl. tudi radije in rado

reči bobu bob frazem
(povedati naravnost; odločno ukrepati) ▸ nevén nevezi a gyereket, nevén nevezi a dolgokat
Reci bobu bob in si priznaj resnico, pa če je še tako neprijetna. ▸ Nevén nevezd a gyereket, és valld be, mi az igazság, akkor is ha fáj.
Recimo bobu bob: za to se je odločila povsem pričakovano. ▸ Nevezzük nevén a gyereket: teljesen váratlanul döntött így.
Prepir izkoristita za to, da končno rečeta bobu bob in skleneta kompromis, ki bo ustrezal obema. ▸ A vitát arra használják fel, hogy végre nevén nevezzék a dolgokat, és olyan kompromisszumot kössenek, amely mindkettőjüknek megfelel.