Franja

Hölle, die, (-, -n) pekel; figurativ zur Hölle (wünschen) (poslati) k vragu; jemandem die Hölle heiß machen podkuriti komu; die Hölle ist los vsi križi so dol, pravi pekel je; Himmel und Hölle in Bewegung setzen sprožiti prav vsa sredstva

hōra -ae, f (izpos. iz gr. ὥρα; prim. izpos. ura v sl. in hr., Uhr v nem.)

1. ura (kot čas), dnevna ura. Ker so Rimljani delili dan od sončnega vzhoda do sončnega zahoda na 12 enakih delov, je bila dolžina ur po letnih časih različna: dne 21. 3. in 21. 9. je bila hora prima od naše šeste do sedme ure zjutraj, poleti prej, pozimi pozneje; vendar je bila šesta dnevna ura (hora sexta) vedno naš poldan, šesta nočna ura pa naša polnoč. Po tem se lahko vse druge ure približno preračunajo, npr. hora quarta = približno ob desetih dopoldne, h. quinta = približno ob enajstih dopoldne, h. septima = približno ob eni popoldne, h. octava = približno ob dveh popoldne, h. nona = približno ob treh popoldne (čas kosila), h. decima = približno ob štirih popoldne, fit obviam Clodio horā fere undecimā Ci. približno eno uro pred sončnim zahodom; in una hora Pl. ali in hora Ci. ali unā horā L. v eni uri, v teku ene ure, horā amplius moliebantur Ci. več kot eno uro, horā ante venit Brut. in Ci. ep. eno uro prej, in horam H. od ure do ure, in horam vivere Ci. brezbrižno živeti, ne brigati se za prihodnost, in horas Ci., H. idr. uro za uro, z vsako uro, ad horam Sen. ph. točno ob uri, hora quota est? H. koliko je ura? horae legitimae Ci. (govorniku) predpisane ure (ko so potekle, govornik ni smel več govoriti), ad horam unam expectare C., horas flendo ducere V., horae momento ali puncto mobilis horae H., h. natalis H., h. novissima (sc. vitae) O. zadnja ura, omnium horarum esse Q. ali omnium horarum amicum esse Suet. za resnost in šalo biti enako dobro razpoložen.

2. meton. v pl. = ura (kot časomerno orodje), urni stroj: mittere ad horas Ci. po uro poslati, machinatione horae moventur Ci. urni mehanizem, urno kolesje, horas quaerere Plin., Suet. vprašati, koliko je ura, horas inspicere Petr.

3. sinekdoha (včasih tudi v pl.) čas, doba: abiit h. Ter. čas je potekel, horae lunares Varr. ure = čas med oseko in plimo, crastina, extrema h. V., grata h. H., mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., sinistra h. O. nesrečni čas, ad opem ferendam brevis hora est O., veniet narratibus hora tempestiva meis O., h. praeterita Sen. tr., appropinquante horā partūs eius Lact., mediae horae Eutr. vmesni čas.

4. pesn. letni čas: sub verni temporis horam H., flagrantis atrox hora Caniculae H. pasji dnevi, qui (Iuppiter) … variis mundum temperat horis H.

5. pooseb. Hōrae -ārum, f (Ὧραι) Hóre, v mitologiji (tri) hčere Jupitra in Temide (Themis); deviške boginje vremena, letnih časov in njihovega zaporedja, sploh zaščitnice časov, potrebnih za red v vesoljstvu: Sen. ph., Val. Fl., Ap., praesideo foribus caeli cum mitibus Horis O., iungere equos Titan velocibus imperat Horis O.; toda: a dextra laevaque Dies et Mensis et Annus … et … Horae Verque novum stabat O. dnevne ure.

Opomba: Star. gen. sg. hōrāī: Lucr.

hudič moški spol (-a …) der Teufel; der Böse, der Leibhaftige, der Erzfeind
figurativno hudič je der Teufel ist los
sam hudič ve weiß der Kuckuck
hudič ga je obsedel er ist vom Teufel besessen, der Teufel ist gefahren in …
hudič naj ga pobere! der Teufel soll ihn holen, hol's der Teufel/der Geier
bati se česa/koga kot hudič križa (etwas/jemanden) scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
imeti hudiča v sebi den Teufel im Leibe haben
izganjalec hudiča der Teufelsaustreiber
izganjanje hudiča der Exorzismus
izganjati hudiča z Belcebubom den Teufel mit dem Beelzebub austreiben
ne bati se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
biti od hudiča ein Satanskerl sein
za hudiča! verwünscht!, alle Wetter!
X je šel k hudiču X ist beim/zum Teufel
Pojdi k hudiču! Geh zum Teufel!
poslati k hudiču zum Teufel wünschen
tristo hudičev! Tod und Teufel!
o, hudiča! ach du grüne Neune!

igrišč|e srednji spol (-a …)

1. šport das Feld, das Spielfeld; športno: die Sportanlage, der Sportplatz; -platz, die -anlage (za golf Golfplatz, za minigolf Minigolfanlage, za nogomet Fußballplatz, teniško Tennisplatz, travno Rasenplatz)
čuvaj igrišča der Platzwart
mejna črta igrišča die Fehllinie
polovica igrišča die Spielfeldhälfte
poslati z igrišča vom Platz verweisen
priteči na igrišče moštvo: einlaufen

2. otroško: der Kinderspielplatz, der Spielplatz; travnik: die Spielwiese
igrišče za kreativno igro der Abenteuerspielplatz

infērno m

1. relig., mitol. spodnji svet, podzemlje, kraljestvo mrtvih

2. relig. pekel:
caldo d'inferno pren. peklenska vročina
diavolo dell'inferno pren. zlobnež
lingua d'inferno pren. hudobnež, opravljivec
tizzone d'inferno pren. lopov, zdrahar
soffrire le pene dell'inferno pren. prestajati peklenske muke
mandare qcn. all'inferno pren. koga poslati k vragu
va all'inferno! pojdi k vragu!

3. pren. pekel, peklenska muka:
vivere insieme era divenuto un vero inferno skupno življenje je postalo pravi pekel

4. bot.
fico d'inferno (ricino) ricinus (Ricinus communis)
PREGOVORI: la via dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni

inkáso encaissement moški spol , recouvrement moški spol , perception ženski spol

poslati ček v inkaso remettre un chèque à l'encaissement

insaccare

A) v. tr. (pres. insacco)

1. dati v vrečo:
insaccare il pallone šport poslati žogo v mrežo

2. kulin. nadevati meso, delati klobase

3. pren. stlačiti

4. pren. (infagottare) stlačiti, strpati; ohomotati:
l'avevano insaccato in un cappotto che gli arrivava ai calcagni ohomotali so ga v plašč, ki mu je segal do peta

B) ➞ insaccarsi v. rifl. (pres. mi insacco) zariniti se, stiskati se

isljeđenje s (ijek.), isleđénje s (ek.) preiskava: povesti isljeđenje začeti preiskavo; biti pod -em biti v preiskavi; povesti koga na isljeđenje poslati koga v preiskavo

izgnánstvo destierro m ; pol proscripción f , exilio m

poslati v izgnanstvo mandar al destierro
živeti (umreti) v izgnanstvu vivir (morir) al destierro
obsoditi na dosmrtno izgnanstvo condenar a destierro perpetuo

izgnati (izžênem) izganjati aus dem Land weisen/verweisen; (poslati v pregnanstvo) verbannen

kábel¹ (-bla) m

1. elektr. cavo:
napeljati, speljati, polagati kabel impiantare, posare il cavo
poslati sporočilo po kablu trasmettere un messaggio via cavo
električni, telefonski kabel cavo elettrico, telefonico
nadzemni, pomorski kabel cavo aereo, sottomarino
koaksialni kabel cavo coassiale
armirani, goli kabel cavo armato, nudo
enožilni, dvožilni, trožilni kabel cavo unipolare, bipolare, tripolare
nizkonapetostni, visokonapetostni kabel cavo per bassa, alta tensione

2. (močna vrv iz zvitih jeklenih vrvi) cavo, cima

3. navt. (dolžinska mera) decimo di miglio marino

kéra ž
1. pes: dići glavu kao kera
2. mlada, živahna ženska: a ona kera mala, ono će biti Marija
3. zool. strigalica, Forficula auricularia
4. jamica, ki pri otroški igri vanjo zbijajo kroglice: manuti u -u koga ekspr. poslati k vragu koga; obilaziti oko -e izogibati se česa

kiss² [kis] prehodni glagol & neprehodni glagol
poljubiti (se)

to kiss the book poljubiti biblijo pri priseganju
to kiss the dust ponižati se; figurativno umreti
to kiss the ground poljubiti tla; figurativno ponižati se
to kiss one's hand to z roko poslati poljub
to kiss the rod (ali cross) pokorno sprejeti kazen
to kiss away s.o.'s tears s poljubi obrisati solze

kommen (kam, gekommen)

1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

9. wie kommt es... kako to, da
an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
außer: außer Atem kommen priti ob sapo
durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan

konfinácija (-e) f confino:
poslati v konfinacijo mandare al confino, confinare

kònop m, kònopac -pca m (lat. canapus) konop, konopec, vrv: žičani konop; igrati na -u plesati na vrvi; ići pod konopac iti pod vislice; goniti koga kocem i konopcem neusmiljeno koga preganjati; ljudi s koca i konopca ljudje sumljive preteklosti; omastiti konopac biti obešen; plesti za koga konopac streči komu po življenju; poslati kome svileni konopac zgod. poslati komu svileno vrv, da se obesi (sultan vojskovodji, ki je bil poražen)

kostanj [ô] moški spol (kostanja …)
rastlinstvo, botanika pravi kostanj die Edelkastanie, Echte Kastanie
divji kostanj rastlinstvo, botanika die [Roßkastanie] Rosskastanie
drevo: der Kastanienbaum
pečen kostanj die Röstkastanie
figurativno iti po kostanj v žerjavico Kastanien aus dem Feuer holen
poslati po kostanj v žerjavico (jemanden) vorschicken, mit fremden Kälbern pflügen

kôstanj botanika chestnut; (drevo) chestnut tree

divji kôstanj horse chestnut
užitni kôstanj (sweet, Spanish) chestnut
iti za koga po kôstanj v žerjavico to pull someone's chestnuts out of the fire, to be someone's cat's-paw
poslati koga po kôstanj v žerjavico to make someone pull one's chestnuts out of the fire

kót (-a) m

1. (prostor med stikajočimi se stenami) angolo; canto:
kot sobe, ust angolo della stanza, della bocca
jedilni kot angolo cottura
za kazen poslati v kot mandare in castigo (in un angolo)

2. angolo, luogo; ekst. (ozko področje, predel):
tržaški kot il Triestino

3. pren. dimora; casa

4. (na kmetih preužitek) sostentamento (del padrone anziano vita natural durante):
izgovoriti si kot garantirsi il sostentamento

5. mat. angolo:
izbočeni (konveksni)
kot angolo convesso
iztegnjeni kot angolo piatto
komplementarni kot angolo complementare
naklonski kot angolo d'inclinazione
notranji kot angolo interno
ostri kot angolo acuto
polni kot angolo giro
pravi kot angolo retto
suplementarni kot angolo supplementare
topi kot angolo ottuso
kosinus, kotangens kota coseno, cotangente di un angolo
pod pravim kotom a squadra, in squadra

6. voj.
mrtvi kot angolo morto

7. šport. angolo; calcio d'angolo

8. ekst.
zorni kot angolo visuale, visuale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pretakniti vse kote frugare dappertutto
potisniti koga v kot emarginare, snobbare qcn.
kaj vreči v kot appendere qcs. al chiodo
po vseh kotih so se valjale cunje gli stracci erano sparsi dappertutto
geogr. kot (zaprta gorska dolina) testa, testata (della valle)
astr. časovni kot culminazione
fiz. deklinacíjski kot declinazione magnetica
grad. deviacijski kot angolo di deviazione
fiz. lomni kot angolo di rifrazione
fiz. odbojni kot angolo di riflessione
teh. rezilni kot angolo di taglio
vpadni kot angolo di incidenza

kreisen krožiti; (sich drehen) vrteti se; kreisen lassen poslati okoli (v krogu ljudi)