Franja

subtransparent [sʌbtrænspɛ́ərənt] pridevnik
ne popolnoma (skoraj) prozoren

super-effluō -ere (super in effluere) prelivati se, razlivati se; od tod metaf.

1. biti (pre)obilen, biti v (pre)izobilju, (pre)obiljavati, (pre)obiljevati: Ambr., Paul. Nol., mensura supereffluens Vulg. več kot polna mera, prepolna mera.

2. biti popolnoma vzvišen nad čim, biti popolnoma povzdignjen nad kaj, biti popolnoma nad čim: legi supereffluit doctrina Christi Ambr.

surdus 3, adv. -ē (morda sor. s sussurus)

I. gluh, brez sluha, kot subst. m glušec, gluhec, gluhi, gluh človek: Pl., Ter., Ci. idr., aures Tib., centurio aure surdiori imperari sibi credidit Lamp.; superl. surdissimus 3 popolnoma (čisto) gluh, gluh kakor klada (kamen, zemlja): Aug., M.; preg.: surdo narrare fabulam Ter., narrare asello fabellam surdo H. (gr.: ὄνῳ τις ἔλεγε μῦϑον· ὁ δὲ τὰ ὦτα ἐκίνει), cantare surdo Pr., canere surdis V., quae (sc. praecepta) vereor ne vana surdis auribus cecinerim L., haud surdis auribus dicta L., suadere surdis, quid sit opus facto Lucr. —

II. metaf.

1. act.
a) α) gluh za kaj = ne hoteč slišati, neobčutljiv, brezčuten: surdus sum Pl., surdas iam aurīs reddideras mihi Ter., non surdum iudicem huic muneri atque officio praesse Ci., leges rem surdam esse L., non semper Iuppiter … surdā neglegit aure preces Pr., surda Cornelia Lucan., mens O., undae O., litora Pr., tellus Plin. nedovzetna za omiko, scopulis surdior Icari H., surdior aequoribus O.; z dat.: non saxa nudis surdiora navitis H., surdi votis dei Ps.-Q. (Decl.), natura eorum est surda suadenti Sen. ph., lacrimis ianua surda tuis Mart., surdus timori Sil. brez strahu; z gen.: surdus pactorum, votorum Sil., veritatis Col.; s praep.: surdae ad omnia solacia aures L., surdae ad ea omnia aures concitatae multitudinis erant L., ad mea munera surdus O., per numquam surdos in tua vota deos O.; pesn.: surda vota Pers. za katere so bogovi gluhi. β) gluh za kaj = ne (raz)umevajoč česa: hi in illorum et illi in horum sermone surdi, omnesque item nos in iis linguis … surdi profecto sumus Ci. so gluhi … smo gluhi za govorice (jezike), ne razumemo govoric (jezikov).
b) gluh = votlodoneč, votlobobneč, zamolkel: theatrum Varr., locus Vitr., loca Sen. tr. (o podzemlju), vox Q., surdum quiddam et barbarum Q.
c) gluh = neživ, mrtev, slab, neznaten, neopazen (za čute): materia Plin., res surdae et sensu carentes Plin., color, colos, Plin. medla, temna, surdo figurarum dicrimine Plin., seu spirent cinnama surdum Pers. dišijo (le) malo. —

III. pass. ki se ne sliši = brezglasen, tih (večinoma pesn.): lyra Pr., plectra Stat., bucina, verber Iuv., surdis ictibus Plin.; od tod tisti, o komer (tisto, o čemer) se nič ne sliši = neznan, neopevan, neslaven, nesloveč: non erit officii gratia surda tui O. neopevana, genus surdumque parentum nomen, surda proelia Sil., surdum atque ignobile opus Stat., herbae Plin. nesloveče, castra in aeterno surda iacēre situ Pr.

suzerain [sú:zərein] samostalnik
zgodovina fevdalni gospod(ar); vrhovni vladar ali gospodar, glavar polodvisne ali popolnoma odvisne države

sužnjèvati sùžnjujēm
1. biti suženj, biti za sužnja: sužnjevati grčkim ženama
2. sužnjevati, biti popolnoma odvisen od koga: sužnjevali su kulaku i popu od poroda do groba

threepointer [ɵrí:pɔintə] samostalnik
nekaj popolnoma točnega, pravilnega

todsicher popolnoma gotov

transmogrify [trænzmɔ́grifai] prehodni glagol
šaljivo preobraziti, popolnoma preoblikovati; spremeniti obliko

trimíriti trìmīrīm (gr. treîs, heméra) prve tri dni štiridesetdnevnega posta strogo se postiti, popolnoma se vzdržati jedi

tucker² [tʌ́kə] prehodni glagol (večinoma tucker out)
utruditi do onemoglosti, popolnoma izčrpati

tyranniser [-nize] verbe transitif tiranizirati; zatirati, strahovati, zasužnjiti, popolnoma obvladati

tyranniser ses enfants tiranizirati svoje otroke
les habitudes nous tyrannisent smo sužnji navad

use up prehodni glagol
popolnoma porabiti, do kraja izkoristiti; uporabiti to, kar je ostalo (ostanke); izčrpati

use upd up porabljen, izrabljen, (tudi zrak), potrošen, izčrpan
he was use upd up by his toil od garanja je bil ves izčrpan

vile [váil] pridevnik (vilely prislov)
brez vrednosti, nič vreden; podel, nizkoten, hudoben, slab, pokvarjen; prostaški, vulgaren, odvraten, ogaben, oduren, grd; samoten, miren, strahopeten, vreden prezira; slab (hrana itd.)
pogovorno popolnoma malopriden, ničvreden

a vile dinner zelo slaba večerja
a vile mind izprijen duh
vile language prostaško govorjenje
a vile temper čemerno razpoloženje
vile weather grdo vreme
the vilest of traitors najnizkotnejši izdajalec

vollentsalzt popolnoma razsoljen

washed-up [wɔ́štʌp] pridevnik
ameriško izčrpan
sleng popolnoma ruiniran

he is washed-up z njim je konec; on se je onemogočil

whitewash² [wáitwɔš] prehodni glagol
beliti, pobeliti (z apnom); oprati
figurativno skušati rešiti dober glas kake osebe, rehabilitirati
ekonomija začeti zopet poslovati po stečaju
ameriško, pogovorno, šport popolnoma poraziti, premagati (nasprotnika)

wide-awake [wáidəweik]

1. pridevnik
popolnoma buden
figurativno pazljiv (to na)
buden, oprezen
pogovorno razumen, bister, premeten, zvit

2. samostalnik
(= hat) klobuk s širokimi mehkimi krajevci

wing² [wiŋ] neprehodni glagol
leteti; hiteti kot na krilih
prehodni glagol
opremiti, oskrbeti s krili, s perjem (npr. strelico); dati krila (čemu); pospešiti; nositi na krilih; preleteti, leteti skozi; izstreliti (odpeti) (strelico); odposlati (ekspresno pismo); zadeti ptico v krilo
pogovorno raniti v ramo, v roko (zlasti v dvoboju); sestreliti (letalo)
gledališče popolnoma se zanesti na suflerja (pri vlogi)

to wing an arrow izstreliti puščico v zrak
to wing one's way (od)leteti
fear winged his steps strah je dal krila njegovim korakom

word-perfect [wə́:dpə́:fikt] pridevnik
ki zna (tekst, vlogo) popolnoma na pamet (igralec itd.)

worn out [wɔ́:náut] pridevnik
izrabljen, ponošen, oguljen; popolnoma izčrpan, na smrt utrujen; uničen, spodkopan (zdravje)