Franja

pšeníčen de froment, de blé

pšenični kruh pain moški spol de froment
pšenična moka farine ženski spol de froment (ali de blé)
pšenično polje champ moški spol de blé (ali de froment)
pšenični zdrob semoule ženski spol de blé

pšeníčen de trigo

pšenični kruh pan m de trigo, pan m candeal
pšenična moka harina f de trigo
pšenično polje campo m de trigo; trigal m

raso, raso

A) agg.

1. gladek:
campagna rasa golo, neobraščeno polje
punto raso ploščati vbod
fare tabula rasa vse izgnati, pomesti, porabiti

2. ekst. poln, zvrhan:
bicchiere raso zvrhan kozarec

B) m tekstil atlas

C) prep. tik ob:
raso terra tik ob tleh; pren. pritlehen, povprečen
a raso na nivoju cestišča

ráven ravna, -o level, even; (izravnan) levelled; flat; (smer) straight, right; direct

rávna cesta straight road
rávno polje level field
rávna črta straight line, figurativno beeline, as the crow flies
ráven, ravna, -o kot sveča bolt upright, as straight as an arrow
rávne noge straight legs pl
rávna streha flat roof
rávna pokrajina level (ali flat) country
rávna pot je najboljša (figurativno) honesty is the best policy

re-cumbō -ere -cubuī (re in *cumbere)

1. nazaj se nagniti (nagibati), nazaj se nasloniti (naslanjati), leči (legati), uleči (ulegati) se (k počitku), zlekniti (zlekovati) se, (za)spati: O., Sen. rh. idr., eum primo, perterritum somnio, surrexisse; dein … recubuisse Ci., mulier sopita recumbit Lucr. zaspi, cum a conventu se remotum Dion domi teneret atque in conclavi edito recubuisset N. = in cubiculo recumbere Ci.; occ. leči za mizo, ležati pri mizi: Ph., Vulg., Aug. idr., recumbere in triclinio Ci., si potes Archiacis conviva recumbere lectis H., cum cibi capiendi causa recubuisset Val. Max., qui proximus recumbebat Plin. iun. najbližji mi omizni sosed. V.

2. metaf.
a) pasti (padati), spustiti (spuščati) se, omahniti (omahovati), (z)gruditi se, (z)rušiti se, pogrezniti (pogrezati) se: Plin. idr., unda ponto recumbit H., pons in palude recumbit Cat., umero O. ali in umeros cervix recumbit V. omahne, tauri recumbunt medio sulco O., iuba … recumbit in armo V. se spušča, nebulae campo recumbunt V. ležejo na polje, se spustijo na polje, visijo (se vlečejo) nad poljem; (o podirajočih se stavbah) sesesti (sesedati) se, usesti (usedati) se, ponikniti (ponikati): recumbit onus (sc. domus quassatae) in proclinatas partes O., recumbit pila vadis penitus illisa V.; pesn.: in te omnis domus inclinata recumbit V. nate se naslanja (opira), na tebi sloni.
b) nasloniti (naslanjati) se, ležati: iugera pauca Martialis longo Ianiculi iugo recumbunt Mart.

répen botanika turnip (-)

répni listi turnip tops pl
répno polje turnip field

rížen rice(-)

ríženo polje paddyfield, paddy, ricefield

rížen de riz

rižno polje rizière ženski spol, champ moški spol (ali plantation ženski spol) de riz

rížen

rižno polje arrozal m, campo m de arroz

rižev (-a, -o) Reis- (narastek der Reisauflauf, papir das Reispapier, škrob die Reißstärke, žužek der Reiskäfer, jed die Reisspeise, das Reisgericht, juha die Reissuppe, pojedina die Reistafel, rastlina die Reispflanze, slama das Reisstroh, polje das Reisfeld, vino der Reiswein, žganje der Reisschnaps, Reisbranntwein)

rížev (-a -o) adj. di, del riso; agr. risiero, risicolo:
riževo zrno chicco di riso
riževo polje risaia
gastr. tosk. rižev cvrtnjak sommommolo
rižev hrustavec, kroket supplì
rižev papir carta di riso
riževo pleve pula
riževo žganje sakè

ržén de seigle

ržen kruh pain moški spol de seigle
ržena moka farine ženski spol de seigle
rženo polje champ moški spol de seigle
ržena slama paille ženski spol de seigle, glui moški spol

ržén de centeno; centenazo

ržen kruh (moka) pan m (harina f) de centeno
rženo polje centenal m, centenar m
ržena slama paja f de centena (ali centenaza)

scelerō -āre (-āvī) -ātum (scelus)

1. z zlodejstvom, zločinom (zločinsko) (o)skruniti (oskrunjati, oskrunjevati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati, onečaščevati): parce pias scelerare manus V., dextram sanguine, sanguine fauces STAT., parentes CAT., STAT., aedes deorum IUV., animum SIL.

2. narediti (delati) kaj škodljivo (kvarljivo, pogubno): scelerata sucis spicula SIL. Od tod adj. pt. pf. scelerātus 3, adv. -ē

1. z zločinom (hudodelstvom) oskrunjen, omadeževan, onečaščen: terra V., terrae, limina Thracum O.; occ.: Sceleratus vicus Zločinska ulica na Eskvilinu, kjer se je Servijeva hči Tulija peljala čez očetovo truplo: VARR., O., L., FEST., P. F., sceleratus campus Pregrešno polje v najsevernejšem kotu Servijevega mesta ob Kolinskih vratih, kjer so v zidano grobnico (rako) žive zazidavali Vestalke, ki so se bile pregrešile zoper čistost: L., FEST., P. F.

2. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, brezbožen, pregrešen, preklet, ničvreden, malovreden: AUCT. B. AFR. idr., homo PL., TER., C., CI., PETR., homo sceleratior O., homo sceleratissimus CI., S., sceleratus atque impius Antonius CI., scelerata coniux L., sceleratus in deos CI., miles LUCAN.; subst. scelerātī -ōrum, m zločinci, zlobneži, hudobneži, hudodelci, brezbožneži, brezbožniki, podleži, ničvredneži, malovredneži, lopovi, kriminalci, barabe, nizkotneži: importuna sceleratorum manus CI. O stvareh in abstr.: CL. idr., scelerata arma CI., O., preces, rogatio, mentes CI., coniuratio L., insania belli V., ignes, munera, amor sceleratus habendi O., caedes SEN. TR., avaritia VAL. MAX., audacia IUST., sceleratior hasta CI., causa parricidii sceleratior IUST., sceleratissima humani ingenii fraus PLIN., res Q., ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie CI., domus sceleratius aedificata quam eversa CI., sceleratissime machinari omnes insidias CI.; pesn. enalaga: sceleratas sumere poenas V. za zlodejstvo, za zločin, scelerata sedes O., TIB. (= sceleratorum sedes CI.) ali sceleratum limen V. bivališče brezbožnikov (v podzemlju), pekel.

3. grozen, zlonosen, poguben, nesrečen, usoden, žalosten: PS.-Q. idr., frigus V., Proteus H. hudomušni, ukanljivi, zviti, prebrisani, ludi magister, lues MART., poëmata MART. zoprne, puste, herba scelerata AP. H. najbrž strupena zlatica (Ranunculus sceleratus LINN.), sceleratissimi serpentium PLIN., scelerata porta FL., SERV., FEST., P. F. usodna vrata (skozi katera je odrinilo 306 Fabijevcev na boj z Vejci), scelerata castra SUET. (ker je v njem umrl Druz).

scope [skóup] samostalnik
področje (delovanja), območje, delokrog; duševno obzorje; obseg, prostor, okvir; doseg, domet, streljaj
navtika dolžina verige ali vrvi; (redko) cilj, (glavni) namen

a man of wide scope daljnoviden človek
an undertaking of wide scope široko zasnovano podjetje
that is beyond (within) my scope to je zunaj (znotraj) mojega področja
to give scope to s.o. da(ja)ti, nuditi široko polje delovanja komu
to give one's fancy full scope dati prosto pot (polet) svoji fantaziji

sēcēssus -ūs, m (sēcēdere)

I. odhod, ločitev: avium PLIN. odlet, animi a corpore GELL. –

II.

1. ločenost, oddaljenost od drugih, odmaknjenost, samotnost, samota, osamelost, osamljenost, samevanje, osama, osamitev, umaknjenost, umik: PLIN. IUN., Q., SUET., IUV. idr., carmina secessum scribentis et otium quaerunt O., omnes vitae secessus SEN. PH. vse notranje življenjske razmere (življenjski odnosi), annis, quibus Rhodi specie secessus exul egerit T.

2. occ. politična ločitev, politična osamitev, izselitev, preselitev: plebis secessus PLIN.

3. meton.
a) ločen (samoten, umaknjen, odmaknjen, oddaljen, odljuden) kraj, samota, zakotje: est in secessu longo locus V., in secessu longo sub rupe cavata V. daleč v tokavi pod oddaljeno skalno steno; pren.: studiorum secessūs Q. oddaljeno polje, in secessu quam in fronte beatior VAL. MAX. v notranjosti (globini) duše.
b) occ. α) letovišče, okrevališče, počitnikovališče: PLIN. IUN. idr., aestivus SEN. PH., ex secessu Anticyrae, quam valitudinis causā petierat SUET. , ad omnēs circenses e secessu commeābat SUET., ei praemia et secessus amoenos promittit T. β) stranišče: VULG., HIER.

sesaln|i (-a, -o) živalstvo, zoologija Saug- (organ das Saugorgan, refleks der Saugreflex, vbod der Saugstich, usta der Saugmund); tehnika Saug-, Absaug-, Ansaug- (filter der Saugfilter, kanal der Ansaugkanal, tlak der Saugdruck, transporter Saugförderer, ventil das Saugventil, vod die Saugleitung, stran die Saugseite, črpalka die Saugpumpe, cev das Saugrohr, glava der Saugkopf, koreninica die Saugwurzel, moč die Saugkraft, naprava die Saugvorrichtung, natega der Saugheber, odprtina der Saugmund, polje das Saugfeld)

sétven seed(-)

sétvena greda seedbed
sétveno polje seed field

sil|a² ženski spol (-e …) fizika die Kraft (adhezijska Adhäsionskraft, centrifugalna/sredobežna Zentrifugalkraft, centripetalna/sredotežna Zentripetalkraft, strižna Scherkraft, odbojna Abstoßkraft, Abstoßungskraft, privlačna die Anziehungskraft, natezna Spannkraft, odklonska Ablenkkraft, prečna Querkraft, robna Randkraft, trka Stoßkraft, jedrska die Kernkraft)
dvojica sil das Kräftepaar
poligon sil das Krafteck, das Kräftepolygon
sistem sil das Kräftesystem
paralelogram sil das Kräfteparallelogram
trikotnik sil das Kräftedreieck
gonilna sila die Antriebskraft, Triebkraft, Treibkraft, der Trieb
kohezijska sila Kohäsionskraft
metna sila Wurfkraft
tehnika pospeševalna sila der Andruck
tehnika potisna sila Vortriebskraft, Schubkraft
povratna sila rückwirkende Kraft, tehnika Rückstellkraft
pritisna sila Druckkraft
strižna sila Scherkraft
udarna sila Schlagkraft
upogibna sila Biegungskraft
vezna/kohezijska sila Bindungskraft
vlečna sila tehnika der Vortrieb, die Zugkraft
zavorna sila Bremskraft
izenačevanje sil der Kräfteausgleich
kar se sile tiče kräftemäßig
konstelacija sil die Kräftekonstellation
polje sil das Kraftfeld
ravnotežje sil das Kräftegleichgewicht
razporeditev sil die Kräfteverteilung

skelet [é] moški spol (-a …)

1. anatomija, živalstvo, zoologija das Skelett, (notranji Innenskelett, zunanji Außenskelett, apneni Kalkskelett, kremenčev Kieselskelett, roženi Hornskelett)
koralni skelet das Korallenskelett
kostni skelet das Knochengerüst
kožni skelet živalstvo, zoologija Hautskelett

2. gradbeništvo, arhitektura das Skelett, das Rahmentragwerk
jekleni skelet Stahlskelett
gradbeništvo, arhitektura kamniti skelet das Strebewerk; predalčna lesena gradnja: polje v skeletu das Fach