Franja

Peucetia -ae, f Pevcétija, pokrajina v srednji Apuliji: Plin. — Od tod adj. Peucetius 3 pevcétijski: sinus O. (= tarentski).

Phlegra -ae, f (Φλέγρα = φλεγυρά goreča) Flégra, pokrajina v Makedoniji, pozneje Pallene: Plin., Sen. tr. — Od tod adj. Phlegraeus 3 (Φλεγραῖος goreč, vulkanski)

1. goreč, ogenj bruhajoč, vulkanski: vertex (Vesuvi) Sil., campi Plin. ravan med Puteoli in Neapljem, bogata z žveplom (zdaj Solfatara).

2. flégrski (flegrájski), iz Flégre, v ali pri Flégri: campi O. prizorišče boja Gigantov z bogovi (v Paleni ali v Kampaniji), iuga Pr., tumultūs Pr. vojna Gigantov z Jupitrom; metaf.: Phlegraeo campo Pr. na ravnici pri Farzalu ali Filipih (zaradi krvavega in ognjevitega boja).

Phthīa (tudi Pthīa) -ae, f (Φϑία) Ftíja, Ahilovo rojstno mesto v Tesaliji: V., Mel. — Od tod

1. subst.
a) Phthīas -adis, f (Φϑιάς) Ftíjka: O.
b) Phthīōtēs -ae, m (Φϑιώτης) Ftíjec: Ci., L., O., Plin.,
c) Phthīōtis -idis, acc. -tim in -idem, f (Φϑιῶτις) Ftiótida, pokrajina v Tesaliji med Malijskim in Pagasajskim zalivom; v tej pokrajini je mesto Ftija: L.

2. adj.
a) Phthīus 3 (Φϑῖος iz *Φϑί-ιος) ftíjski; kot subst. Ftíjec: vir (= Achilles) Pr., rex (= Peleus) O.; meton. = tesál(ij)ski: Thebae L.
b) Phthīōticus 3 (Φϑιωτικός) ftiótidski; meton. = tesál(ij)ski: L., Cat.

Pīcēnum -ī, n Picén(sko), pokrajina v vzhodni Italiji ob Venetskem zalivu (danes Ancona z okolico): Varr., Ci. ep. — Od tod adj. Pīcēnus 3 picénski: C., Plin., ager Ci., poma H. Pīcēns -entis picénski: ager Ci.; subst. Pīcentēs -ium, m Picénci: Ci. Picentīnus 3 = Pīcēnus: Mart., Plin. idr.

Pisida -ae, m (Πισίδης) Pizídijec, preb. Pizidije: Ci., Mel., Cl. — Od tod subst. Pisidia -ae, f (Πισιδία) Pizídija, maloazijska pokrajina severno od Pamfilije: L. — Od tod adj. Pisidicus 3 (Πισιδικός) pizídijski: iris Plin.

plast¹ ženski spol (-i …) die Schicht (barvna Farbschicht, drenažna Drainschicht, filtrirna Filterschicht, gramozna filtrirna Kiesfilterschicht, izolacijska Dämmschicht, biologija klična Keimschicht, kožna Hautschicht, krovna Deckschicht, kulturna Kulturschicht, mejna Grenzschicht, ničelna Nullschicht, obrabna Verschleißschicht, ozonska Ozonschicht, kamninska Gesteinsschicht, gline Tonschicht, humusa Humusschicht, laka Lackschicht, ledu Eisschicht, lepila Klebstoffschicht, maščobe Fettschicht, maziva Schmierschicht, oblakov Wolkenschicht, peska Sandschicht, prahu Staubschicht, sala Speckschicht, snega Schneeschicht, tal Bodenschicht, umazanije Schmutzschicht, zemlje Erdschicht, preperela geografija Verwitterungsschicht, prizemna Grundschicht, rožena Hornschicht, talna Bodenschicht, varovalna Schutzschicht, Schonschicht, vezna Bindeschicht, Haftschicht, vmesna Zwischenschicht, vmesna ločilna Trennschicht, vrtinčasta Wirbelschicht, zaporna/zavorna Sperrschicht, zemeljska Erdschicht, zračna Luftschicht); pri zlaganju ipd.: (sloj) die Lage (vezna Bindelage); olja, maščobe na tekočini, cesti: der Film (olja Ölfilm, maščobe der Fettfilm, mazalnega olja Schmierölfilm); plasti kože: die -haut (gornja Oberhaut, podkožna Unterhaut)
agronomija in vrtnarstvo gornja plast zemlje die Krume
rudarstvo rudna plast das Flöz
gradbeništvo, arhitektura spodnja plast das Bett
(filtrirna Filterbett), nosilna: der Koffer
vmesna plast die Zwischenschicht, Zwischenlage, (nasutje) der Tampon
vodonosna plast der Wasserträger, der Wasserstauer
gradbeništvo, arhitektura vrhnja plast die Decke
(iz betona Betondecke, bitumenska Teerdecke), die Abdeckung, Deckung, der Belag, die Haut (strešna Dachdeckung, Dachhaut)
vrhnja plast ceste der Straßenbelag, Gehbelag, die Oberschicht
po plasteh schichtweise, lagenweise, auftragsweise
geografija pokrajina, oblikovana po geoloških plasteh die Schichtstufenlandschaft
geologija skladovnica plasti die Schichtenfolge
struktura plasti der Schichtverband
rudarstvo meja med dvema plastema der Grenzhorizont
ležati v plasteh sich lagern
v plasteh lagerförmig
zložiti v plasti in Lagen schichten, aufschichten

Pomurje samostalnik
(pokrajina ob Muri) ▸ Muravidék [Mura menti régió]

pontus -ī, m (tuj. gr. πόντος)

1. morje (glede na glob(oč)ino), odprto („debelo“) morje: H., O., Lucr., Sen. tr. idr., freta ponti V., tellus quoque et aequora ponti V.

2. morsko valovje, morski valovi: ecce, maris magnā claudit nos obice pontus V.; tudi morski val: ingens pontus in pupim ferit V. — Kot nom. propr. Pontus -ī, m (Πόντος εὔξεινος) Pónt(us) = Črno morje: O., Plin., Mel., in Ponti ore Ci., ad confinia Ponti Val. Fl.; meton.
a) Pónt(us) = pontsko (črnomorsko) primorje: Auct. b. Alx., nec quicquam ad nostras pervenit acerbius aures, ut sumus in Ponto, perveniatque precor O. (prim. njegovo delo Libri (Epistulae) ex Ponto), Medea ex eodem Ponto profugisse dicitur Ci.
b) pokrajina Pónt, dežela v Mali Aziji ob južni obali Črnega morja med Bitinijo in Armenijo, (Mitridatovo) póntsko kraljestvo, kraljestvo Pónt: Ci., V., Vell. — Od tod adj. Ponticus 3 (Ποντικός) póntski, póntiški: terra O., mare L., T. Pont = Črno morje, fauces freti Pontici Sen. tr. = Traški Bospor, nux Plin. pontski (turški) lešnik, mus Plin. velika podlasica, hermelin, serpens Iuv. zmaj, ki čuva zlato runo v Kolhidi, triumphus Vell. pontski triumf = triumf nad Mitridatom, medicamina regis vincti Iuv. strup premaganega kralja = Mitridatov strup, radix Cels. rapontika (Rhaponticum Linn.) — Gr. obl. Ponticos: Heraclides Ponticos, Heraclidem Ponticon Varr.

Porabje samostalnik
(pokrajina) ▸ Rába-vidék

predalpsk|i [è] (-a, -o) rastlinstvo, botanika Alpen- (predalpsko sončece das Alpen-Sonnenröschen)
predalpska pokrajina das Alpenvorland

prerija samostalnik
(travnata pokrajina) ▸ préri

prijázen (-zna -o) adj.

1. gentile, cortese, affabile, amabile, amichevole:
prijazna prodajalka una commessa gentile
prijazen pogovor colloquio amichevole
prijazno vedenje modi affabili

2. ridente, gaio, ameno, simpatico, accogliente:
prijazen hotel un albergo simpatico
prijazna okolica dintorni ameni
prijazna pokrajina paesaggio ridente

3. (naklonjen) favorevole; benevolo; amico, a misura di:
naravi prijazna tehnologija tecnologia ecologica, amica della natura
človeku prijazen a misura dell'uomo

Prosymna -ae in Prosymnē -ēs, f Prozímna (Prosímna), mesto in pokrajina v Argolidi: Stat.

Pthīa (slabše Phthīa -ae, f (Φϑία) Ptíja, Ftíja, mesto v južni Tesaliji, Ahilov rojstni kraj: Ci., V., Mel., Plin. — Od tod adj. Phtīus (Phthīus) 3 (Φϑῖος iz *Φϑίιος) ptíjski (ftíjski), iz Ptíje (Ftíje), v Ptíji (Ftíji): rex O. = Peleus, Achilles H., vir Pr. = Achilles; meton.: Thebae L. v (pokrajini) Ptiotidi (Ftiotidi), tesalske; subst.

1. Pthīas (Phthīas) -adis, f (Φϑιάς) ženska iz Ptíje (Ftíje), Ptíjka (Ftíjka): O.

2. Pthīōtēs (Phthīōtēs) -ae, acc. -am, m (Φϑιώτης) mož iz Ptíje (Ftíje), Ptíjec (Ftíjec): Ci.; pogosteje v pl. Phthīōtae -ārum, m (Φϑιῶται) Ptíjci (Ftíjci): L., Plin.; gen. pl. P(h)thīōtūm O.; od tod adj. Pthīōticus (Phthīōticus) 3 (Φϑιωτικός) ptíjski (ftíjski); meton. = tesál(ij)ski: ager, Thebae L., Tempe Cat.; subst. Pthīōtis (Phthīōtis) -idis, acc. -tidem in -tim, f (Φϑιῶτις) Ptiótida (Ftiótida), tesal(ij)ska pokrajina med Malijskim in Fagaškim zalivom, v kateri leži mesto Ptija (Ftija): L.

Pūpīnia -ae, f (Varr., Ci., L., Col., Val. Max.), tudi Pūpīnius ager (Ci., P. F.) in Pūpīniēnsis ager (L.) Pupínija, Pupín(ij)sko, Pupínijsko področje, Pupínijski okraj, nerodovitna pokrajina v Laciju; od tod: Pupinia tribus P. F. Pupin(ij)ska tribus.

rappeler [raple] verbe transitif poklicati (nazaj); odpoklicati; militaire vnovič vpoklicati; spomniti (quelque chose à quelqu'un koga na kaj); poklicati v spomin; militaire trobiti, bobnati za zbor; théâtre (po)klicati pred zastor; razveljaviti (zakon)

se rappeler quelque chose spomniti se, spominjati se česa
ce paysage rappelle la Suisse ta pokrajina spominja na Švico
il m'a rappelé ma promesse spomnil me je na mojo obljubo
rappeler quelqu'un à l'obéissance, au devoir pozvati koga k poslušnosti, k dolžnosti
rappeler à l'ordre (parlement) pozvati k redu
rappeler à soi spet k sebi spraviti, figuré odpreti oči (quelqu'un komu)
rappeler à sa succession postaviti, določiti za svojega dediča, naslednika
rappeler des réservistes sous les drapeaux (zopet) vpoklicati rezerviste pod zastavo
rappeler au téléphone (zopet) poklicati k telefonu

ráven ravna, -o level, even; (izravnan) levelled; flat; (smer) straight, right; direct

rávna cesta straight road
rávno polje level field
rávna črta straight line, figurativno beeline, as the crow flies
ráven, ravna, -o kot sveča bolt upright, as straight as an arrow
rávne noge straight legs pl
rávna streha flat roof
rávna pokrajina level (ali flat) country
rávna pot je najboljša (figurativno) honesty is the best policy

renommé, e [rənɔme] adjectif slovit, sloveč; ugleden, renomiran

savant masculin renommé slovit učenjak
cette région est renommée pour son vin ta pokrajina slovi po svojem vinu

riant [ráiənt] pridevnik
veder, vesel, smejoč se; prijeten

riant landscape vedra pokrajina

rivered [rívəd] pridevnik

well-rivered country rečnata pokrajina