Franja

žálost (-i) f

1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
neutolažljiva žalost dolore inconsolabile

2. (žalovanje) lutto:
imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
dan žalosti giornata di lutto nazionale

3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
mož je prava žalost il tipo è un vero strazio

4. (slaba stvar) patacca:
kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!

5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
umreti od hude žalosti morire di crepacuore
um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol

želj|a [ê] ženski spol (-e …) der Wunsch (po nach) (ljubezenska Liebeswunsch, posebna Sonderwunsch, kupca/kupcev Käuferwunsch, poslušalca/poslušalcev Hörerwunsch, želje množina spolne Sexualwünsche, bralcev Leserwünsche, kupcev Kaufwünsche), die Wunschvorstellung, das Begehren, zelo močna: das Verlangen, -drang (po spoznanju Erkenntnisdrang, po udejstvovanju Tätigkeitsdrang, Tatendrang, Betätigungsdrang), der -hunger (po doživetjih Erlebnishunger), der -durst (po znanju Wissensdurst), (pripravljenost) die -bereitschaft (po izobraževanju Bildungsbereitschaft)
pobožna želja ein frommer Wunsch
zadnja želja das Vermächtnis
tihe želje množina das Wunschdenken
seznam želja der Wunschzettel
glasba po željah das Wunschkonzert
podoba po želji das Wunschbild
želja se izpolni ein Wunsch geht in Erfüllung
imeti željo einen Wunsch haben, einen Wunsch hegen
na lastno željo auf seinen/ihren eigenen Wunsch
na željo mnogih auf vielseitigen Wunsch, auf vielfachen Wunsch
na željo stranke auf Kundenwunsch
po želji wunschgemäß, auf Wunsch, prosto: nach Belieben

žen|a [ê] ženski spol (-e …) die Frau (farmarjeva Farmersfrau, najljubša Lieblingsfrau, pastorjeva Pfarrfrau, ribičeva Fischerfrau, stranska Beifrau, Nebenfrau)
zakonska žena die Ehefrau, die Ehegattin
bela/žalik žena weiße Frau
dan žena der Frauentag
varstvo žena pri delu der Frauenarbeitsschutz
podoba žene das Frauenbildnis
figurativno blažen med ženami Hahn im Korb
vzeti za ženo heiraten, zur Frau nehmen, heimführen
imeti za ženo zur Frau haben

žív (-a -o)

A) adj.

1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta

3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive

4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente

5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva

6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne

7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi

8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo

B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta

ἄγαλμα, ατος, τό (ἀγάλλω) 1. lišp, okrasek, krasno delo, dragocenost. 2. kip, božja podoba, malik. 3. (posvečeno) darilo, ponos, dika, veselje.

ἀντί-τυπος 2 in 3 (τύπτω) 1. act. a) odbijajoč; b) trd, nedostopen, uporen, zoprn. 2. pass. odbit; spredaj zadet; τύπος ἀντίτυπος (o kladvu in nakovalu) protiudarec, στόνος odjekujoč, odmevajoč. 3. podoben; τὸ ἀντίτυπον posnetek, slika, podoba NT.

ἀρρενωπία, ἡ možatost, moški obraz (podoba).

βρέτας, εος, τό poet. lesena podoba (kip) kakega boga.

δείκηλον, τό (δείκνυμι) ion. predstava, opis, podoba.

διο-πετής 2 (Διός, πίπτω) od Zevsa, z neba padel; τὸ διοπετές podoba efeške Artemide (ki je padla z neba).

ἐγ-καίω 1. zažigam, prižigam, zanetim. 2. vžigam τινά, τί; ἐγκαίομαι ῥόπαλον vžiga se mi podoba bata (kija).

εἶδος, ους, τό (εἶδον) 1. gledanje NT, pogled. 2. zunanja oblika, lik, (lepa) postava, stas, lice, obraz; podoba, lepota; acc. εἶδος po postavi, τὰ τῶν ζώντων εἴδη živi vzorci. 3. predstava, vzor, ideja, misel, pojem. 4. a) kakovost, vrsta, svojstvo, bistvo; b) način življenja ali delanja, ἐπὶ τοῦτο τὸ εἶδος τρέπομαι krenem po tej poti, tako uravnam (delam); oblika države, ustava.

εἴδωλον, τό (εἶδος) 1. podoba, slika, senca, mamilo, prikazen, duh. 2. posnetek, malik NT.

εἰκών, όνος, ἡ [gen. εἰκοῦς, acc. εἰκώ, acc. pl. εἰκούς] 1. slika, podoba, kip. 2. primerjanje, primera, prispodoba, prilika. 3. predstava, predočba.

ἐπί-δοξος 2 (δόξα) od kogar se kaj pričakuje, z inf. ali pt. se prevaja z: bržkone, podoba je, da; bržčas, πολλοὶ ἐπίδοξοι τωὐτὸ τοῦτο πείσεσθαι pričakovati je, da bodo mnogi isto trpeli, τάδε ἐπίδοξα γενέσθαι pričakovati je, da se to zgodi.

ἐπίσημον, τό znamenje, znak, grb (na ladji), podoba τῆς νεῶς.

ζῷον, τό 1. kar živi, živo bitje, (živa) stvar, žival. 2. kip, podoba, slika (ljudi, živali, rastlin), okrasek, ζῷα ποιῶ slikam (= ζῷα γράφω); ζῷα γράφομαι τὴν ζεῦξιν τοῦ Βοσπόρου dam si naslikati premostitev Bospora.

θεός, ὁ, ἡ [Et. iz kor. fēs-, lat. feriae, festus ali pa iz dhwesó-s, slov. dehniti, dihati (iz dhus-), duh, duša (iz dhous-). – Obl. voc. NT θεέ, gen. dat. pl. ep. θεόθιν]. 1. bog, božanstvo, boginja, ἡ νερτέρα Perzefona; σὺν θεῷ (θεοῖς) z božjo pomočjo, hvala Bogu, τὰ τῶν θεῶν božja volja, zakon, bogoslužje, žrtve; τὰ πρὸς θεῶν božja volja, τὰ παρὰ θεῶν prorokbe, prorokovanje, τὰ τῶν θεῶν καλῶς ἔχει dolžnostim nasproti bogovom je zadoščeno; τὰ πρὸς τοὺς θεούς = τὰ τῶν θεῶν kar se tiče dolžnosti nasproti bogovom. 2. podoba bogov, hram, svetišče. 3. ep. kot adi. rabljen v comp. θεώτερος = θειότερος (θύραι samo za bogove, ne za ljudi).

ἰδέα, ἡ, ion. ἰδέη (ἰδεῖν) 1. pogled, videz, podoba, oblika, vnanjost, postava σώματος. 2. a) kakšnost, lastnost, način θανάτου, vrsta, προσώπου izraz obličja, τῇ αὐτῇ ἰδέᾳ na isti način; b) mišljenje, misel, predstava; ἐφρόνεον διφασίας ἰδέας bili so dveh (različnih) misli (mnenj); πᾶσαν ἰδέαν πειράσαντες poskusivši na vse načine (vsa sredstva); τριφάσιαι ἰδέαι trije pojavi, vrste. 3. predstava, ideja, vzor, pojem, določba.

ἵδρῡμα, ατος, τό (ἱδρύω) 1. ustanovitev, sedež, stanovanje, bivališče. 2. kip, božja podoba.