Franja

desabrigar [g/gu] razgaliti; razkriti; pustiti brez pomoči (zašči!e)

desabrigarse plašč sleči; odkriti se (v spanju)

déshabiller [dezabije] verbe transitif sleči; figuré razgaliti, razkrinkati

se déshabiller sleči se; odložiti plašč, klobuk, rokavice; figuré pokazati svoj pravi obraz
se déshabiller au vestiaire odložiti plaščin klobuk v garderobi

dežen pridevnik
1. (o dežju) ▸ esőNad njo so bili oblaki, iz katerih je tu in tam še padla kakšna dežna kaplja. ▸ Felhők voltak felette, amelyekből egy-egy esőcsepp hullott.
Povezane iztočnice: dežna dirka

2. (namenjen za uporabo v dežju) ▸ esőIn ni bilo malo takšnih, ki pri sebi niso imeli primerne dežne obleke. ▸ Többen voltak, akiknél nem volt esőruházat.
Povezane iztočnice: dežni senzor, dežno tipalo

déžen

déžni plašč mackintosh (krajšava: mac); waterproof; raincoat; trench coat

dèžen de pluie

dežni plašč imperméable moški spol, manteau moški spol de pluie

dèžen (-žna -o) adj. di, della pioggia; pluviale:
dežni oblaki nuvole di pioggia
obl. dežni plašč impermeabile

dèžen

dežni plašč impermeable m

dèžen -žna -o prid. de ploaie
□ dežni plašč impermeabil, fulgarin

dežn|i [ə] (-a, -o) Regen- (plašč der Regenmantel, kaplja der Regentropfen)
dežna ploha der Regenschauer, (naliv) der Sturzregen

diagonal|en (-na, -no) diagonal
diagonalni Diagonal-
(vez der Diagonalverband, plašč der Diagonalreifen)
diagonalni postopek matematika das Diagonalverfahren

dólg (-a -o) adj.

1. lungo; oblungo:
dolg hodnik un lungo corridoio
dolga vrv una lunga fune
dolga vrsta lunga fila
imeti dolg obraz avere un viso oblungo
biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

2. (ki traja veliko časa) lungo:
dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
dolga bolezen lunga malattia
dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

3. (za izražanje razsežnosti v času):
biti dolg durare
predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
imeti dolge prste avere le mani lunghe
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
rad. dolgi valovi onde lunghe
šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
po dolgem iskanju dopo molto cercare
dolga kava caffè lungo
dolga večerna obleka abito lungo
šport. dolg diagonalni predložek cross
dolgi maraton randonnée
dolga kolesarska etapa tappone
dolga podaja allungo
pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
hist., gled. dolg plašč sirma
dolga biserna ogrlica cascata di perle
dolga brada barbone
obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
dolga jopa sette ottavi
dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
dolgi (moški) lasje zazzera
dolgi zalisci favoriti
obrt. dolgi šiv basta
dolgo hropenje rantolio
dolgo zvonjenje scampanellio
navt. dolgo veslo sensile
PREGOVORI:
dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura

double-face tujka franc. agg. invar. obl. dvoličen, dvostranski:
impermeabile double-face dvolični dežni plašč

drobljiv (-a, -o) bröcklig, bröckelig; spröde
drobljivi plašč mine: der Splittermantel

duplex -icis, abl. sg. -ī in (pesn. tudi) -e, n pl. -ia -ium, adv. dupliciter (prim. gr. δίπλαξ dvogub)

1. dvogub(en), dvakraten, dvodelen: d. amictus V. ali pannus H. ki se ogrne v dveh plasteh, spina V. dvodelna hrbtenica = široka, tako da se zdi dvojna, cum duplice ficu H. z razcepljeno in posušeno smokvo, duplices tabellae O., Suet. dvodelna pisalna deščica.

2. dvojen, dvojnat: clavi Ca. dvojne moči (gen. sg.), duplici amiculo circumdatus N. ogrnjen v plašč iz dvojne tkanine (ali po drugih: v plašč, ki se ogrne v dveh plasteh), reliqua pars accusationis duplex Ci. se deli na dvoje, duplex rei publicae dedecus Ci., quaestus duplex unius missionis Ci., d. murus C., fossa C. dvojen jarek, dva jarka, duplici dentalia dorso V., d. ius H. iz več sestavin pripravljena omaka, d. iudicium Q. iz dveh zborov, d. leges Q. iz dveh delov sestoječi, dupliciter homines deiciuntur Ci. ep., dupliciter delectatus sum tuis litteris Ci. ep., confertae nubes umentia mittere certant dupliciter Lucr.; pesn. (o dveh stvareh, ki stojita skupaj) = oba, obe: duplices tendens ad sidera palmas V.

3. = duplus dvojen, dvakraten, dvakrat tolik(šen), še enkrat toliko: stipendium C., frumentum L. dvojni obrok žita, fenus Pr., mercedes Q., duplicia ferramenta, quam numerus servorum exigit Plin.; subst. duplex -icis, n dvojina = dvakrat toliko, še enkrat toliko: ego post tibi reddam duplex Pl., duplex centurioni dedit L.

4. pren.
a) (o osebah) dvoličen = hinavski, lokav, zvit: cursus duplicis … Ulixei H., Amathusia Cat.
b) (o besedah) dvoumen: verba dubia et quasi duplicia Q.

dvovŕsten two-rowed; double-rowed; with two rows; (sakó) double-breasted

dvovŕstna suknja, plašč double-breasted coat

écouter [ekute] verbe transitif poslušati; prisluškovati, vleči na ušesa; uslišati; familier ubogati

ne pas écouter ne ubogati (o otroku)
je t'écoute! mislim da! kájpada!
n'écouter que son courage, que ses instincts poslušati le svoj pogum, svoje nagone
n'écouter que d'une oreille le na pol poslušati
écouter d'où vient le vent (figuré) obračati plašč po vetru
ne vouloir écouter personne ničesar si ne dati reči
s'écouter (familier) preveč važnosti pripisovati svojim majhnim nevšečnostim, biti (pre)mehkužen
si je m'écoutais, je n'irais pas à ce rendez-vous če bi bilo po mojem, ne bi šel na ta sestanek
s'écouter parler afektirano govoriti, uživati v svojih besedah

encajar vložiti, vstaviti; tesno zapreti, zapahniti; sprožiti; zadati (udarec); vsiliti, naložiti; nalagáti, varati; prilegati se; spodobiti se

encajar un bofetón (a) prisoliti zaušnico
encajar las manos podati in stisniti si roke
encajar bien dobro se prilegati
tu proposición encaja mal tvoj predlog ni sprejemljiv
encajar en la vida vdati se v življenje
encajarse vsiliti se; obleči se (v plašč)
se encajó entre nosotros prikradel se je med nas

endosar indosirati, žirirati; naprtiti

endosarse el abrigo ogrniti plašč

enovŕsten (-tna -o) adj. obl.
enovrsten plašč, suknjič cappotto, giacca monopetto, a un petto

eō² -īre -iī (pesn. in neklas. tudi -īvī) -itum

I. na splošno o telesnem gibanju in premikanju, torej = iti, priti, hoditi, jezditi, voziti se, jadrati, plavati, leteti, letati, premikati se idr.; vrste premikanja določajo samostalniki;

1. abs.: Syrum ire video Ter., i, lictor L., eat nobiscum Ci., copias suas non ituras esse N., negant medici sine nervis posse ire Petr.; kot imp., uvajajoč druge imp.: ite, ferte citi V.; iron.: i, nunc, offer te V., i nunc et versus meditare H.; z notranjim obj. (= ἰέναι ὁδόν): iter altum ire V., itque reditque viam V., ire novas vias Pr. potovati (na pot iti) v neznane dežele, ignotas ire vias Val. Fl.

2. iti kam
a) z acc.: ire malam rem ali malam crucem Kom. = iti k vragu, ire exsequias Ter., ali pompam funeris O. za pogrebom iti, ire Tolosam Ci., Italiam V., nos sitientes ibimus Afros V., infitias ire Cu. tajiti, quod nemo infitias ibit N.
b) pesn. tudi z dat.: ibat bello (v boj) Virbius V., ire viro Pr., ire sorori Sil. iti k … ; z dat. commodi: ire (suis) subsidio (na pomoč) C., N.
c) s sup.: cubitum ire Pl., Ci., dormitum ire H., venatum (na lov) iri V., ludos spectatum ire N.; pren. (prim. II. 4.) hoteti, nameravati kaj storiti: tu mihi laudem is quaesitum Ter., ei servitum ire V. služiti mu hoteti, ultum ire iniurias S., ultum ire, repletum ire Cu., neu gentem perditum iret L., alienas pecunias ereptum ire Plin., res Romanas armis scelestis raptum ire T., illusum ire pueritiae T., Arsacidarum fastigium ultum ire volens T.; v tej zvezi tudi inf. pr. pass. īrī, s katerim se tvori inf. fut. pass.: rescitum iri Ter., occisum iri Ci., leve visum iri N., relictum iri S.; s stopljenim m tudi npr. defensuiri, reddituiri.
č) z inf.: it visere Ter., in Ephesum hinc ibit aurum arcessere Pl.
d) s praep.: ire ad tonsorem Pl., ad cenam, ad forum Ter., ad Dionem eant inermes N., ire in colloquium ad aliquem L., ad solitum opus O., ad mortem Cu., ad urbes Ausonias Val. Fl., ad Graeciam Amm., in carcerem Pl., i in malam crucem Pl., ali in malam rem Ter. = da te zlodej! vrag te nesi! ire in exsilium Ci., in idem conclave Ci., in consilium Ci., in suffragium L.; drž.pr. (o glasovanju v kuriji, v senatu): in alicuius sententiam (pedibus) ire Ci., L. pritegniti komu, sprejeti mnenje ali nasvet koga, ire in eam partem, qua sentitis Plin. iun., itum in sententiam Rubelli Blandi T., itum est in voluntatem quorundam Amm. obveljalo je mnenje nekaterih, ire in alia omnia Ci. ali in aliena omnia Ci. ep. glasovati zoper, za nasprotno, nasvet zavreči; jur: in ius ire Pl., Ci., N. pred sodišče stopiti, pred sodnika priti, in ius ire ad aliquem Aur. na sodbo iti h komu, ire ad iudicem L., in forum Q.; ire sub furcam H., sub terram Suet. — Od kod? z adv.: unde is? Ter., eodem, unde ierat, se recepit N.; pren.: nesciebam, quorsum tu ires Ter. kam meriš (s tem); z abl.: portis V. pri vratih ven, sacris O. od darovanja, it tectis manus Val. Fl.; s praep.: a navibus, de imis sedibus, e consilio V. Kje? sl. večinoma kod? z abl. loci: viā L., quā viā itur Hennam Ci. koder se gre v Heno, ibam forte viā sacra H., eodem itinere ire L., ut eā (sc. via) elephantus … ire posset, quā … N.; s praep.: in via Ter., per Italiam L., per amnes O. Kako? z adv.: i prae Pl., modestius ire obviam Pl., obviam ire alicui N., ire celeriter Ci., L., tuto Ci., tardius S., retro Cu., cessim Iust.; z abl. modi: maximis itineribus L. v kar najbolj pospešenih pohodih, immissis habenis ire Val. Fl. jezditi; s predik. določilom: cui Achates it comes V. ki ga spremlja Ahat, praecipitem ire Iuv., Suet., mores ire coepisse praecipites L., propadati, L., errantem ire Q.; z abl. instrumenti: gradibus grandibus ire Pl., pedibus ire peš iti: Pl. ali po suhem iti: L., navibus ire V., Suet., ali puppibus ire O. (od)pluti, equo ire V., equis ire L. (od)jezditi (prim.: super equos ire Iust. jezditi), curru, plaustro ire L. voziti se, alis ire Val. Fl. po zraku leteti, leteti; cursu ire Val. Fl. podobno: in equis quattuor ire O. voziti se v četverovprežnem vozu, bigis it Turnus in albis V. se pelje, ire in reda Mart.; pesn. abs.: prosequitur surgens a puppi ventus euntes V. proč plujoče, odrivajoče, equites ibant tercentum V. je jezdilo proč, je odjezdilo, ventus adspirat (Iridi) eunti V. leteči.

3. occ. (voj.)
a) ire ad saga Ci. po vojni plašč iti = ire ad arma Caelius in Ci. ep., L., Vell., ali in arma Fl. (za) orožje zgrabiti, za orožje prijeti, na boj (vojno) pripravljati se, ire in ordines Cu., ali in aciem Q., T.
b) ire ad (adversus, in, contra) aliquem iti nad koga, napasti ga, lotiti se ga, nasproti iti (stopiti) komu: infestis signis ad se ire C., veriti, ne ad se iretur L., ad hostes isse Q., ire contra hostem C., in hostem L., Cu., Stat., in hostes Val. Fl., in Euryalum V., in Iovis ire domum O. (o Gigantih), ire adversus hostem T.; tudi (o krajih, utrdbah): ire in Capitolium L., in turrim Iuv.; z adv.: obviam ire hostibus N., ire contra T.; pren. (v nevojaškem pomenu): dictis it contra dicta tyranni V., tu ne cede malis, sed contra audentior ito V.

II. pren. (o stvareh)

1. iti, hoditi, vzdigniti (vzdigovati) se, prodreti (prodirati), teči: qua sucus non it in artus Lucr., sanguis naribus ibat Lucr. je udarjala iz nosa, it naribus ater sanguis V., per artus it cruor V., per artus sudor iit V., it fumus in auras V., Euphrates ibat iam mollior undis V., Timavus it mare proruptum V. teče, da bi prodrl v morje, per caelum ibit (Phoebe = luna) V., tempestas it per campos V. razsaja, buči, Eurus … desinit ire Pr. veti (pren.: cum a Theodosii partibus in adversarios vehemens ventus iret Aug., telum it Lucr., iit (ali īt) hasta Tago per tempus utrumque V., quantum semel ire sagitta missa potest O., quamvis remige puppis eat O., duce te … it ratis? Val. Fl., it bello tessera signum V. gre okrog, kroži, circulus auri it per collum V. obdaja vrat; alvus non it Ca. telo je zapečeno; pesn.: ibat tripes grabatus Mart. je šla s teboj; (o rastlinah) pognati (poganjati), (vz)kliti: Ca.; o abstr.: iti, širiti se, razširiti (razširjati) se: it clamor ad aethera = (dat.) caelo V., fama it per urbes V., per oppida facti rumor it O., si non tanta quies iret V. ko bi ne nastopil (nastal), pugna it ad pedes L. začne (začenja) se bojevanje peš.

2. preiti, preteči, (pre)miniti ([pre] minevati), (iz)giniti: dies it Pl., quotquot eunt dies H., it dies et redit Val. Fl., homo it Lucr., eunt anni O., sex mihi natales ierant O., sic eat quaecumque Romana lugebit hostem L. pogini.

3. napredovati, od rok iti; izteči (iztekati) se: ut res ire coepit, haud scio, an id futurum sit Ci., de Attico optime it Ci. ep., saevae nutu Iunonis eunt res V., di … eodem cursu … res ire patiantur Cu., miror ista sic ire Sen. ph., omnia fatis Caesaris ire videt Lucan., ponerent odia in perniciem itura T.

4. preiti v kaj, prehajati v kaj: sanguis it in sucos O., ire in corpus Q. v meso iti, (o)debeleti.

5. it in saecula vest pride do poznih vekov: ibit in saecula fuisse principem, cui … Plin. iun.

6.
a) v kako stanje spraviti se ali priti, začeti kaj, spustiti (spuščati) se v kaj, zagnati se v kaj, vda(ja)ti se čemu, lotiti se česa, nameravati kaj: ire in matrimonium Pl. stopiti, cogit amor homines ire in lacrimas V. razjokati se, ierat in causam praeceps L. zagnal se je bil na vrat na nos v stvar, in subsidium (= dat.: subsidio) ire Ci., ire in poenas V., O., in scelus O., ire exemplis deorum O. primerjati se z bogovi, ire per leges O. vdati se zakonom, prevzeti jih, ire in crudelitatem O., in litem certaminis O., in rixam Q., ibatur in caedīs T., ire in exemplum T., ire in sudorem Fl. spotiti se; pomni: ire in duplum Ci. še enkrat tolikšno globo dati (plačati).
b) ire per aliquid tako rekoč kaj prehoditi = kaj prebiti, doživeti: ire per laudes (slavna dejanja) tuorum O., ire per exempla cognata O. isto kazen trpeti kakor sorodniki, ire per disciplinas Q.

7. v podkrepitev imp. ali fut.: ite agite Pl., i verbis virtutem illude superbis V., i sequere Italiam V., i nunc et iuvenis specie laetare tui Iuv., ibo et modulabor V.

Opomba: Ker je glag. intranzitiven, se lahko v pass. rabi le brezos. (v 3. osebi sg.): itur, ibatur, eatur, eundum est. — Star. inf. pr. īrier (= īrī): Pl. Skrčene obl.: isti(s) = iisti(s), isse(m) = iisse(m) Ci. idr.; īt = iit V., O., Sil.