Franja

ronde [rɔ̃d] féminin runda (tudi sport); militaire patrulja, obhod straže; kólo (ples), rajalni ples

à la ronde naokoli; eden za drugim
ronde éliminatoire, finale (sport) izločilna, finalna runda
ronde des six jours šestdnevna dirka
ronde de nuit nočna straža
contrôleur masculin de ronde kontrolna ura
boire à la ronde piti po vrsti, eden za drugim
être connu à dix lieues à la ronde biti znan deset milj naokoli

rum samostalnik
(alkoholna pijača) ▸ rumPovezane iztočnice: beli rum, kubanski rum, rjavi rum, temni rum

sabler [sable] verbe transitif posuti s peskom (les allées d'un jardin aleje na vrtu); figuré, (vieilli) izpiti na dušek

sabler le champagne piti mnogo šampanjca (na zabavi)

salūtāris -e, adv. salūtāriter (salūs) zdravju koristen, zdravilen, hasnovit, koristen, dober za zdravje, zdravilno učinkujoč, blagodejen, blagonosen = v prid, uspešen (naspr. nocens, mortifer, perniciosus, pestifer): COL., Q., SEN. PH., PLIN. IUN., AMM., ARN., potio CU., calor CI., herbae O., ars H. zdravništvo, zdravilstvo, res CI., tuus videlicet salutaris consulatus, meus perniciosus? CI., oratio salutaris, exemplum salutare L., salutariter armis uti CI., quinque consulatus salutariter rei publicae administrati VAL. MAX.; z dat.: COL., PLIN., Q. idr., consilium salutare utrique CI., hominum generi cultura agrorum est salutaris CI., nihil nobis salutarius CI.; z ad: PLIN. idr., illud ad firmandam vocem salutare CI., cur stella Iovis aut Veneris coniuncta cum Luna ad ortus puerorum salutaris sit CI. ugodna; s contra: herba Britannica ... salutaris ... contra anginas et contra serpentes PLIN.; redko o osebah: agri ipsi tam beneficum, tam salutarem, tam mansuetum civem desiderunt CI. za občo blaginjo skrbnega; tako tudi: bonus et salutaris princeps SUET.; occ.: salutaris littera CI. blagonosna črka (tj. črka A kot kratica za absolvo „oproščam“ na glasovnicah sodnikov; naspr. littera tristis, tj. črka C kot kratica za condemno „obsojam“); salutaris digitus SUET., M. kazalec (morda tako imenovan, ker se uporablja pri pozdravljanju: salūtō -arē). Subst.

1. salūtāre -is, n rešitev, rešilo, rešilno sredstvo, rešilna bilka: VULG., ECCL.

2. salūtāria -ium, n
a) zdravila, leki: pro salutaribus mortifera conscribere CI. (o zdravniku).
b) darila za ozdravitev: TERT.
c) salutaria habere AP. na zdravje piti. – Salutaris v zvezi s kakim subst. kot adj. propr. Collis Salutaris VARR. Blaginjin grič (grič boginje Blaginje, eden izmed štirih vrhov Kvirinala), Porta Salutaris FEST., P. F. Blaginjina vrata (vrata boginje Blaginje ob Kvirinalu; na vrhu je imela Blaginja (Salus) svetišče, od tod ime vrha in vrat), Iuppiter Salutaris (= Ζεὺς Σωτήρ) CI. Jupiter rešitelj; prim.: qui (sc. Iesus) dicitur Latine salutaris (blagonosnik, zveličar) sive salvator (rešitelj) LACT.

Opomba: Superl. maxime salutāris ali saluberrimus.

sam³ (-a, -o)

1. (zgolj) nichts als, lauter, nur, bloß
od same objestnosti vor lauter Übermut
same laži lauter Lügen
sam pesek lauter Sand

2.
en sam ein einziger, nur ein

3. (brez primesi) pur (piti sam čaj/viski den Tee/Whisky pur trinken), zlato: pur, lauter
|
sama kost in koža ga je (er ist) knochendürr, klapperdürr
sama ušesa so ga er ist ganz Ohr
v sami srajci in Hemdsärmeln
živeti od samih dobrih besed von Luft und Liebe (leben)
od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor Bäumen nicht

sangue

A) m

1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati

2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina

3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

B) agg. invar. živordeč

santé [sɑ̃te] féminin zdravje; zdravstveno stanje, zdravstvene razmere

une santé napitnica
à votre santé! na vaše zdravje!
la santé nadzorna služba (v pristaniščih) za nalezljive bolezni
en bonne santé zdrav
santé de fer železno, zelo trdno zdravje
état masculin de santé zdravstveno stanje
maison féminin de santé bólnica, sanatorij (za živčne bolezni)
santé publique zdravstvena služba
service masculin de santé (militaire) sanitetna služba
ministère masculin de la Santé publique ministrstvo za zdravstvo
avoir une petite santé (familier) biti rahlega zdravja
avoir une santé de fer biti železnega zdravja
n'avoir pas de santé ne biti zdrav
comment va la santé? kako je z zdravjem?
boire à la santé de quelqu'un piti na zdravje kake osebe
être en parfaite santé biti odličnega zdravja
porter une santé à quelqu'un napiti komu na zdravje, nazdraviti komu
recouvrer la santé zopet ozdraveti

schadlos: sich schadlos halten an odškoditi se; namesto (česa) piti, jesti ...

Schluckspecht, der, ein Schluckspecht sein piti kot žolna (tudi za avto)

Schwamm, der, (-/e/s, Schwämme) goba; Tierkunde spužva; Agronomie und Gartenbau zalega; einen Schwamm im Magen haben piti kot goba; Schwamm drüber! pozabimo!

sciacquabudēlla m invar. lahko vince; čorba:
bere a sciacquabudella piti na prazen želodec

sciacquare v. tr. (pres. sciacquo) izprati, izpirati; izplakniti, splakovati:
sciacquare i bicchieri izplakovati kozarce
sciacquarsi la bocca izpirati usta; ekst. popiti kaj malega
sciacquarsi la bocca sul conto di qcn. pren. koga opravljati
sciacquarsi lo stomaco piti na prazen želodec

sec, sèche [sɛk, sɛš] adjectif suh, izsušen, osušen, posušen (sadje); vel (listje); trpek (vino); krhek (kovina); kratek (udarec); mršav, suh (oseba); figuré rezek, oster; tesen; pičel; brezčuten; puhel; popoln (izguba); masculin suhost, suhota; agronomie suha krma; mršav človek; féminin, familier cigareta

tout sec (adverbe) točno, ravno; preprosto; le
pain masculin sec suh kruh
au pain sec ob suhem kruhu, samo ob kruhu (brez drugih jedi)
en cinq sec (populaire) v hipu, hipoma, v trenutku
fruit masculin sec posušen sadež, figuré pridanič
légumes masculin pluriel secs suha zelenjava
vin masculin sec nerezano vino
cœur masculin sec âme féminin sèche suhoparnež
feuilles féminin pluriel, figues féminin pluriel sèches suho listje, posušene smokve
raisins masculin pluriel secs rozine
mur masculin de pierres sèches zid iz kamenja brez cementa
orage masculin sec vihar brez dežja
pannef sèche okvara zaradi pomanjkanja bencina
partie féminin sèche partija brez revanše in brez odločilne partije
vins masculin pluriel secs malo sladkana, trpka vina
aussi sec (populaire) takoj, brez odlašanja, brez obotavljanja
avoir le gosier sec imeti suho grlo, biti žejen
boire sec piti čisto vino (brez primešane vode), pošteno ga piti
n'avoir plus un poil de sec močno se potiti, znojiti
avoir la dame sèche (kartanje) imeti damo brez druge karte iste barve
être, rester sec ne moči odgovoriti
(marine) courir à sec, à sec de toile pluti brez (razpetih) jader
ce boxeur frappe sec ta boksar hitro in krepko udari
être à sec (figuré) biti suh, brez cvenka
mettre ma étang à sec izsušiti ribnik
faire cul sec en buvant izpiti kaj na dušek
mettre quelque chose au sec dati, spraviti kaj na suho, nevlažno mesto
répondre sec rezko odgovoriti
regarder quelqu'un d'un œil sec (figuré) brezčutno koga gledati
traverser, passer un ruisseau à sec prekoračiti, iti čez potok, ne da bi si zmočili noge

sitiō -īre -īvī (-iī) (—) (sitis)

I. intr.

1. žejen biti, žejati koga: ego esurio et sitio Pl., in medio sitis flumine potans Lucr., ne homines sitirent Suet.; brezos.: quia esuritur, quia sititur Aug.; preg.: mediis sitiemus in undis O. = kljub velikemu bogastvu bomo stradali; pren.: quo affluentius haurit voluptates, eo ardentius sitit Ci.; tako tudi z gen.: fallacis undae sitit Ap., verae beatitudinis … esurit et sitit Ap.

2. metaf.
a) (o neživih subj.) suh biti, pogrešati mokroto (tekočino, močo), potrebovati mokroto (tekočino, močo), od žeje koprneti, biti usahel (presahel, presahnjen), usihati, od suše zevati: Col., Plin., Q. idr., est eorum (sc. rusticorum) „gemmare vites, sitire agros“ Ci., tosta sitit tellus O., vitio moriens sitit aëris herba V., medios cum sol accenderit aestus, cum sitiunt herbae V., ipsi fontes iam sitiunt Ci. ep.
b) pren. žejen biti česa, žejati koga po čem = željen (željan) biti česa, želeti kaj, koprneti, hrepeneti po čem; skoraj v vseh primerih le kot adj. pt. pr., gl. spodaj sitiēns -entis. —

II. trans.

1. žejen biti česa, žejati koga po čem: auriferum Tagum sitiam Mart.; v pass.: quo plus sunt potae, plus situntur aquae O. čim več vode so spili, tem bolj so žejni, sed quo modo sititur destilans (sc. humor) Plin.

2. pren. žejen biti česa = željen (željan) biti, strastno želeti, poželeti kaj, hlepeti, hrepeneti, koprneti po čem: sanguinem nostrum sitiebat Ci., sitire sanguinem Sen. tr., Iust., cruorem Poeta ap. Suet., sitit hasta cruores Stat., nec sitio honores Ci. ep., populus libertatem sitiens Ci., ultionem sitienti Val. Max. — Od tod adj. pt. pr. sitiēns -entis

1. žejen: Varr., sic redii, ut … ad portam Caelimontanam sitiens pervenerim Ci., sitientes hausimus ore O., Tantalus sitiens H., satis sitienter haurire salutares illas aquas Ap. piti s hlepečo žejo, hlastno piti.

2.
a) (o neživih subj.) suh, pogrešajoč vodo (mokroto, močo): sitiens hortus O., canicula sitiens S., O. vroča, žgoča, colonia Plin. iun. brez vode, luna Ca., Plin. suha = jasna, loci sitientes, loca sitientia (naspr. humida) Plin. = subst. sitientia -ium, n (sc. loca) suhi (sušnati, sušni) kraji, suhe (sušnate, suhe) dežele (pokrajine, regije): sitientia Africae Plin.; sitientes Afri, Indi (meton. = sitiens Africa, India) V. od žeje hirajoča (od suše zevajoča, po vodi hlepeča, vode potrebna) Afrika, Indija.
b) pren. željen (željan) česa, močno želeč, strašno poželevajoč kaj, poželjiv, hlepeč, koprneč po čem: eo gravius avidiusque sitiens Ci., avidus sitiensque redibis O., fac venias ad sitientes aures Ci. ep., Ci. k ušesom, koprnečim po novicah, de maiore domo, modice sitiente lagena, lenia loturo sibi Surrentina rogabit Pers., sitientia regna Ditis Petr. ljudi željno, sitienter aliquid expetere Ci. željno, poželjivo, hlepeče, sitienter hauriebam Ap., hauriendis voluptatibus sitienter incumbere Lact.; z gen.: sitiens virtutis Ci., famae Sil., pecuniae Gell., sermonis Cl.

slivovka samostalnik
(alkoholna pijača) ▸ szilvapálinka, sligovica

sobrement [sɔbrəmɑ̃] adverbe zmerno, trezno

boire, vivre sobrement piti, živeti zmerno

soif [swaf] féminin žeja; figuré poželenje, pohlep (de po)

jusqu'à plus soif (figuré) do sitega, do sitosti
soif brûlante žgoča žeja
soif de l'argent, des honneurs, du pouvoir pohlep po denarju, po časteh, po oblasti
soif de la gloire slavohlepnost, slavohlepje
soif du sang krvoločnost
avoir soif biti žejen
avoir soif de (figuré) žejati (po), biti žejen (česa), koprneti po
avoir soif de vengeance hlepeti po maščevanju
apaiser, étancher sa soif pogasiti si žejo
boire à sa soif odžejati se; piti, kolikor želimo
boire jusqu'à plus soif čezmerno piti
demeurer, rester sur sa soif ne se odžejati, figuré še si česa želeti, ne biti zadovoljén
donner soif užejati
mourir de soif umirati, umreti od žeje
souffrir de la soif trpeti žejo

soplar v-, iz-pihati; vdihniti; figurativno izmakniti, suniti; prigovarjati k; ovaditi; pihati, sopsti, težko dihati

le sopló la novia nevesto mu je odvzel
soplar (de firme) biti dober pivec
quitar soplando odpihniti
soplarse veliko piti ali jesti; napihniti se
soplarse las manos v roke pihati (v mrazu); biti prevaran v svojem naklepu; kratko potegniti

sopra

A) prep.

1. na, nad, čez:
accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

2. na; proti:
buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
stare sopra qcn. pritiskati na koga

3. po (časovno):
bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
dormirci sopra pren. prespati kaj

4. nad, čez, več kot:
pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

5. o, na:
conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
tornare sopra una decisione premisliti si

6. bolj kot:
mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

B) avv.

1. zgoraj:
un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

2. prej, predhodno:
con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

C) agg. invar.
sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
la parte di sopra gornja stran

Č) m invar.
il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran

spugna

A) f

1. spužva, goba:
spugna artificiale umetna spužva
bere come una spugna pren. piti kot žolna
diventare una spugna pren. premočiti se do kože
passare la spugna su qcs., dare un colpo di spugna su qcs. pren. kaj pozabiti

2. ekst. frotir:
gettare la spugna šport predati borbo; pren. priznati poraz, neuspeh

3. kem.
spugna di platino platinska goba

4. miner. (spugnone) plovec

B)
spugne f pl. zool. spužve (Porifera)