Franja

Zadetki iskanja

  • per-cipiō -ere -cēpī -ceptum (per in capere)

    1. prije(ma)ti, preje(ma)ti, spreje(ma)ti, zaje(ma)ti, nase ali vase vzeti (jemati), navze(ma)ti se česa, dobi(va)ti; polastiti (polaščati) se, lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti koga: (sc. Icarus) nullas percipit auras O. ne more (z brezkrilimi rokami) zajemati nobenega zraka več, ardor percipit aëra Lucr., tactu percipit rigorem O., percipere fructūs Ci. pobirati, sucum Col., colorem Plin., arteria, per quam vox percipitur Ci., sensus percipit rem in se Lucr.; pren.: p. fructum victoriae C. žeti, fructum ex re Cu. okoristiti (okoriščati) se s čim, praemia C. dobiti, uživati, urbis odium me percipit Ter., percipit me voluptas et horror Lucr.

    2. metaf.
    a) zazna(va)ti, (ob)čutiti, occ. videti, slišati, poslušati, uži(va)ti itd.: sonum Ci., querelas L., dolores miseriasque Ci., gemitum hominis Cu., spectaculum Ci., gaudia O., voluptas percipitur sensibus Ci., quod neque oculis neque auribus neque ullo sensu percipi potest Ci., perceptā Treverorum fugā C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: percipite (poslušajte), quid dicam Ci., percipe, quid dubitem V.; z ACI: percepi super his rebus nostris te loqui Pl.
    b) (na)učiti se česa, priučiti se čemu, česa, v pf. = (po)znati, vedeti: artificium, philosophiam Ci., usum eius generis proeliorum C., philosophorum praecepta ita percepta habuit N. (besedna igra) se je naukov filozofov tako naučil, je nauke filozofov tako poznal, nullo usu rei militaris percepto C. ki si niso pridobili še nobenih vojaških izkušenj, ad percipiendam virtutem litteris adiuvari Ci., civium nomina perceperat Ci. je znal na pamet, nomen perceptum Ci. znano.
    c) doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti, pojmiti, pojmovati, spozna(va)ti, jasno sprevide(va)ti: aliquid animo Ci., ratio ipsis percepta Cu., vis percipiendi Q. doumljivost, pro percepto alicui liquere Gell. veljati komu za neizpodbitno (neovrgljivo) trditev; subst. pt. pf. percepta -ōrum, n (= gr. ϑεορήματα) načela, pravila: artis Ci.

    Opomba: Star. cj. plpf. percepset = percepisset: Pac. ap. Ci.
  • per-vertō (stlat. per-vortō) -ere -vertī -versum (per in vertere)

    1. prevrniti (prevračati), podreti (podirati): Pl., virgulta, tecta, deorum solia Ci., perversae rupes L. udrte skale (pečine), perverso vulnere S. fr. dregniti (dregati) v rano, kopati po rani.

    2. metaf.
    a) (pre)obrniti ((pre)obračati), narobe (napak) obrniti (obračati): vetustos mores N. (v nasprotje) obrniti, sprevreči, popačiti, izpriditi, perverso more Ci. proti običaju, v nasprotju z običajem, bellum poscunt perverso numine V. proti volji bogov.
    b) spodmakniti (spodmikati), izpodmakniti (izpodmikati), podreti (podirati), strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati), spodriniti (spodrivati), izpodriniti (izpodrivati) koga: civem egregium iudicii procellā Ci., numquam (sc. ille me) ullo artificio pervertet Ci. zbegati, p. semet, Germanici liberos T., Calpurnia pervertitur T. se prežene, se pošlje v izgnanstvo.
    c) ovreči (ovračati), zavrniti (zavračati), zanik(ov)ati, ne prizna(va)ti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), odpraviti (odpravljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati): omnia iura, vectigalia Ci., amicitiam Ci., civitatem, Thasum N. Od tod adj. pt. pf. perversus 3, adv.

    1. obrnjen: oculi perversissimi Ci. zelo krivoglede, zelo škileče (škilave), comas induere perversas O. lasuljo dati narobe na glavo, si quisque capite deorsum pendeat perversus est utique situs corporis et ordo membrorum Aug.

    2. metaf.
    a) napačen, nepravi, kriv, razumu nasproten, nerazumen, nerazumski, nesmiseln; izprijen, izmaličen, spačen, izrojen, nenaraven, protinaraven, perverzen; kot adv. napak, narobe: Hier., Tert. idr., mens O., homo, sapientia, religio Ci., perverse facere Pl., perverse errare Pl. močno (hudo) se motiti, beneficiō perverse uti Ci., quō quid potest dici perversius? Ci.; subst. n: ratio in perversum sollers Sen. ph. nesmiselno delujoča pamet.
    b) hudoben: Menalcas V. zavistni, nevoščljivi.
  • pesqui(s) moški spol ljudsko glava; bistroumnost

    tener pesqui(s) imeti zdravo pamet
  • piflar samostalnik
    1. izraža posmeh (marljiv šolar) ▸ stréber
    Pridne dijake nekateri sovrstniki zelo radi zmerjajo s piflarji. ▸ A szorgalmas tanulókat egyes évfolyamtársaik szeretik strébernek gúnyolni.
    Če bo sredi septembra prosil sošolce za zvezke, ga bodo imeli za piflarja. ▸ Ha szeptember közepén elkéri az osztálytársai füzeteit, strébernek fogják tartani.

    2. lahko izraža negativen odnos (kdor se rad uči in raziskuje) ▸ okostojás, približek prevedkakocka
    Računalniki že zdavnaj niso več samo za dolgočasne znanstvenike in piflarje. ▸ A számítógépek már réges-rég nem csak az unalmas tudósoknak és az okostojásoknak valók.

    3. lahko izraža kritiko (kdor se uči na pamet) ▸ biflázó, magoló
    Piflar je nekdo, ki se goro podatkov nauči na pamet, potem pa to zelo hitro tudi pozabi. ▸ A biflázó olyasvalaki, aki egy halom adatot bemagol, majd nagyon gyorsan el is felejti.
  • poljubi|ti se (- se) komu: (priti na pamet) (jemandem) belieben
  • posluša|ti (-m)

    1. zuhören, hören
    ne poslušati nicht zuhören, weghören
    poslušati radio Radio hören
    poslušati na črno schwarzhören
    pozorno poslušati ganz Ohr sein
    strmeč poslušati koga (jemandem) am Munde hängen
    vsak dan: zu hören bekommen

    2. (prisluškovati) horchen, belauschen, abhorchen

    3. pričo, koga v zakonodajnem postopku: anhören

    4. (ubogati) hören auf (jemanden), (jemandem) Gehör schenken
    poslušati srce/pamet der Stimme des Herzens/der Vernunft folgen
  • povedati [é] (povem)

    1. sagen, pesem, na pamet: aufsagen
    povedati resnico die Wahrheit sagen
    ni moči povedati es ist nicht zu sagen …
    povedati na pamet aus dem Kopf aufsagen
    do konca: aussprechen, ausreden (pusti, da povem [laß] lass mich ausreden)
    povedati brez ovinkov Klartext reden
    na kratko povedati sich kurz fassen, nicht viele Worte machen
    ne moči povedati česa: (etwas) nicht über die Lippen bringen
    odločno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
    pošteno jih povedati komu deutlich werden, (jemandem) gehorig die Meinung sagen
    v obraz povedati (jemandem (etwas)) ins Gesicht sagen, auf den Kopf zusagen

    2. zgodbo, potek: erzählen, s svojimi besedami - zgodbo romana ipd.: nacherzählen
    naprej povedati še komu: weitersagen, wiedererzählen
    uvodoma povedati vorwegschicken, vorwegsagen
    jokaje povedati komu kaj: (jemandem (etwas)) vorweinen, vorheulen

    3. (sporočiti) mitteilen; (navesti) številke, podatke: angeben

    4.
    vse povedati (izdati) auspacken

    5. podatki, številke: besagen, schließen lassen
    |
    Povej! heraus mit der Sprache!/heraus damit!
    vredno, da se pove erzählenswert
    če odkrito povem offen gestanden
    povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo si sage mir, mit wem du umgehst, und ich sage dir, wer du bist
  • povédati dire, raconter, rapporter, conter ; familiarno chanter

    ne povedati taire
    na kratko povedati être bref, s'expliquer en peu de mots
    na pamet povedati réciter par cœur
    povedati banalnosti (ironično) dire des vérités premières
    povedati brez ovinkov parler franc(hement) (ali ouvertement, sans détours, sans ambages)
    povedati komu nekaj krepkih en dire des dures à quelqu'un
    povedati resnico dire la vérité, dire vrai
    povedati komu resnico v obraz dire son fait à quelqu'un
    povedati svoje ime (priimek) se nommer, décliner son nom
    povedati svoje mnenje dire son avis, émettre (ali exprimer, manifester) son opinion
    povedati zgodbo raconter une histoire
    brezobzirno povedati svoje mnenje dire carrément son avis (ali sa façon de penser), ne pas y aller par quatre chemins, ne pas l'envoyer dire
    komu povedati svoje mnenje dire son fait (ali ses quatre vérités) à quelqu'un, faire la leçon à quelqu'un
    komu kaj na uho povedati dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un
    komu kaj strogo zaupno povedati dire quelque chose à quelqu'un dans le creux (ali dans le tuyau) de l'oreille
    naprej povedati redire
    imeti mnogo povedati (en) avoir long à conter
    imeti vedno kaj povedati (familiarno) avoir de la conversation
    tajnost se ne sme povedati naprej un secret ne doit pas se répéter
    tega vam (žal) ne bi znal povedati je ne saurais vous le dire
    o tem bi jaz lahko veliko (marsikaj) povedal j'en sais quelque chose, je pourrais vous en dire des nouvelles
    česa ne poveste! vous en dites de belles!
    ne povejte tega njemu naprej n'allez pas le lui redire
  • povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
    povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
    povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
    povedati na pamet dire a memoria
    povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
    česa ne poveš ma no
    pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
    pren. nos mi je povedal sentivo
    kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
    povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
    povedati v obraz dire in faccia
    povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
    povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
    bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
    PREGOVORI:
    greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
    povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • pozòbati pòzobljēm pozobati: pozobati grožde; zob; pravi se kao da je pozobao sve znanje (svu mudrost zemaljsku) ovoga svijeta dela se, kot da je z veliko žlico pojedel vse znanje, vso modrost tega sveta; kokoši su ti mozak pozobale kure so ti pamet pozobale
  • prae-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum (prae in scrībere)

    1. spredaj napisati (zapisati), postaviti (postavljati) na začetek, (pis(me)no) postaviti (postavljati) na začetek, na(d)pisati: sibi quae Vari praescripsit pagina nomen V. ki ima spredaj zapisano, spredaj nosi ime, diplomatibus nullum principium praescribere T., nomen libro, epistulae titulum Gell., auctoritates praescriptae Ci. v pooblastilo (poverilo senatnega sklepa) napisana imena (prisotnih senatorjev); abs.: ut praescripsimus Vell. kakor smo prej (zapisali =) omenili; occ.
    a) uporabiti za (kot) pretvezo: frustra aliquem T.
    b) (kot jur. t.t.) uporabiti ugovor za pretvezo, nasproti postaviti ugovor, ugovarjati: Q., Icti.

    2. metaf.
    a) predpis(ov)ati, vele(va)ti, ukaz(ov)ati, odrediti (odrejati): ut ipse praescripserat N., munia H., iura civibus Ci., senatui, quae sunt agenda Ci.; s finalnim stavkom: N., in foedere praescriptum est, ut navem dare necesse sit Ci.; z inf.: T., mos praescribit praetores in parentum loco esse oportere Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: senatui, quae bella sint gerenda, praescribo Ci., quid fieri oporteret, non minus commode ipsi sibi praescribere quam ab aliis doceri poterant C.
    b) načrta(va)ti, (na)risati: lineamenta Plin.; pren.: formam futuri principatus T. pred oči (po)staviti podobo … Subst. pt. pf. praescriptum -ī, n

    1. predpis za pisanje ali učenje na pamet: Sen. ph., Q.

    2. predpisana (naznačena, označena, določena) meja, predpisano (naznačeno, označeno, določeno) področje, območje: intra praescriptum equitare H.

    3. metaf. predpis, pravilo, smernica, vodilo, ravnilo: alterius praescriptum C., ad praescriptum consulis L., omnia legum praescripto fieri videbitis Ci., praescripta calcis (= meta) Lucr.

    Opomba: Sinkop. pf. praescripsti: Ter.
  • prav|a ženski spol (-e) (prava pamet)
    biti pri pravi bei Sinnen sein, seine fünf Sinne beisammen haben
    ne biti pri pravi nicht ganz bei Sinnen sein, nicht richtig im Kopf sein, nicht ganz/recht bei Trost sein, nicht alle beieinander haben
    si pri pravi? bist du bei Sinnen/ Trost?
  • prepròst (-ôsta -o) adj.

    1. semplice, facile:
    preprosta naloga, križanka un compito facile, un cruciverba facile, semplice
    preprosti okusi gusti semplici

    2. semplice, comune:
    že preprost računalnik nadomešča nekaj ljudi un comune computer può sostituire più persone
    ekst. preprosta gostilna gargotta

    3. semplice, comprensibile:
    preproste besede, kakor so kruh, ljubezen parole semplici come pane, amore

    4. (nižjega rodu) semplice, umile:
    človek preprostega rodu uomo di umili origini
    preprosto ljudstvo popolo, plebe

    5. (naiven) semplice, candido:
    preprosta duša anima candida

    6. (neizumetničen) naturale, schietto:
    preprosta hrana cibo naturale, schietto
    to nam pove že preprosta pamet ce lo dice il comune buon senso
    pren. preprost na duhu povero di spirito
  • preségati to exceed (5 m 5 metre); (prekašati) to surpass, to exceed, to surmount

    to presega moje moči that is beyond my powers
    to presega mojo pamet that passes my comprehension
    uvoz presega izvoz za 90 milijonov letno imports exceed exports by 90 millions yearly
    to presega vse! (figurativno) this is beyond everything!
  • prevŕnuti prèvr̄nēm
    I.
    1. prevrniti: prevrnuti čašu, lonac, stolicu
    2. obrniti: prevrnuti odijelo
    3. obrniti, prekopati, preorati: prevrnuti još jedan komadić zemlje te je zasaditi lozom
    4. obrniti: prevrni listove svjetske istorije
    5. narobe obrniti: cijelu sam kuću prevrnuo, a ništa nisam našao
    6. zaviti: prevrnuti oči, očima
    7. prevrnuti što na glavu obrniti kaj na glavo; prevrnuti kome tanjir, sahan ne pustiti komu jesti; prevrnuti kome džepove oropati, oskubsti koga; prevrnuti vjerom prestopiti v drugo vero; prevrnuti kome pamet zmešati komu pamet; prevrnuti jezik, jezikom spregovoriti
    II. prevrnuti se
    1. prevrniti se: čamac se prevrnuo
    2. obrniti se: prevrnuti se u grobu
    3. prekucniti se: prevrnuti se na glavu
    4. sprevreči se: vrijeme se prevrnulo
    5. cikniti: vino se prevrnulo
  • primer [prime] verbe transitif

    1. premlirati, dati nagrado, prisoditi prvenstvo

    2. imeti prednost (quelqu'un pred kom), prekositi, prehiteti, iti pred, biti prvi, imeti prvenstvo; agronomie prvikrat (o)plesti

    primer une vache au concours agricole premlirati kravo na poljedelskem tekmovanju
    la sagesse prime la richesse pamet je boljša kot žamet
    la France est primée en industrie par l'Angleterre Anglija prekaša Francijo v industriji
  • príti prihájati to come; (dospeti) to arrive (at, in); (pojaviti se) to turn up, to put in an appearance

    príti, prihájati do to come to, to get to, to reach
    príti, prihájati po kaj, koga to come for (ali to fetch) someone, something
    príti, prihájati noter to come in
    príti, prihájati skupaj to meet
    príti, prihájati nazaj to come back, to return
    príti, prihájati ob (denar) to lose (one's money)
    ne príti, prihájati z besedo na dan (figurativno) to beat about the bush
    príti, prihájati na dan to come (ali to be brought) to light
    príti, prihájati bliže to come near, to approach
    príti, prihájati z dežja pod kap (figurativno) to jump from the frying pan into the fire
    ta beseda pride iz grščine this word is derived (ali comes) from Greek
    príti, prihájati nad koga to befall someone
    ne príti, prihájati blizu to keep (ali to hold) aloof, to keep one's distance
    príti, prihájati peš to come on foot
    sem je prišel peš, na konju, z avtom he walked, he rode, he drove here
    príti, prihájati do krize to come to a head
    odkod pride ladja? where does the boat hail from?
    príti, prihájati na izpit to present oneself for an examination
    najhujše še pride! the worst (of it) is yet to come!
    príti, prihájati med ljudi to mix with other people
    odkod to pride? how comes that?
    naj pride, kar hoče! come what may!, whatever may happen!
    tako ne boš prišel naprej this is not going to get you very far
    prišlo mi je na pamet it occurred to me, the idea struck me, it crossed my mind
    príti, prihájati v rabo to come into use
    príti, prihájati k sebi to recover one's senses, (iz nezavesti) to come to, to come round, to come to oneself
    kdor prej pride, prej melje first come first served
    príti, prihájati komu v roke, v pest (figurativno) to fall into someone's hands
    príti, prihájati zopet do sape to recover one's breath
    to pride na isto that amounts to the same thing, pogovorno it all boils down to the same thing
    príti, prihájati na svoje stroške to cover one's expenses
    príti, prihájati komu na sled to get on someone's track
    kako si prišel na to? how did you come to think of that?, what ever put that into your head?
    nikoli ne bo prišlo do tega it will never come to that
    pridi(te) z menoj! come (along) with me!
    príti, prihájati do sporazuma to reach an understanding
    prišel bom po tebe I'll call for you
    včeraj mi je prišel povedat he came and told me yesterday
    moja ura je prišla (figurativno) my hour has come
    príti, prihájati komu na ušesa to reach someone's ears
    kdo pride na vrsto? whose turn is it?
    prišlo bo do vojne we shall have war, it will come to war
    príti, prihájati do pretepa to come to blows
    príti, prihájati na svet to come into the world, to be born
    príti, prihájati na beraško palico to be reduced to beggary, to fall on evil days
    slučajno príti, prihájati to happen ta come
    príti, prihájati na vrsto to have one's turn
    príti, prihájati na svoj račun to profit, to benefit (pri, ob by)
    zelo prav príti, prihájati to come in very handy
    príti, prihájati kot poklican, kot nalašč to arrive opportunely
    príti, prihájati v poštev to come into consideration
    ne príti, prihájati v poštev to be irrelevant (ali to be beside the point)
    príti, prihájati do zaključka to reach a conclusion, to decide
    ne pridi mi več pred oči! I will never see you again!
    iz tega ne bo prišlo nič nothing will come of it
    na to jaz ne bi bil nikoli prišel that would never have occurred to me
    prišlo je čisto drugače it turned out quite differently
    slučajno sem prišel na to I found it out accidentally
    príti, prihájati do odločitve to come to a decision
    priti v modo to come into fashion
    príti, prihájati v denarno stisko to be hard up, to run short of money
    prepozno príti, prihájati to be (too) late
    príti, prihájati na spregled to turn up, to make one's appearance
    príti, prihájati k zavesti to come to one's senses
    kolikokrat prideš skupaj z njim? how often do you meet him?
    nesreča nikoli ne pride sama misfortunes never come singly
    to pride od tvojega dolgega ležanja v postelji that comes of your staying in bed so long
  • príti (prídem) perf. ➞ prihajati

    1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
    priti v mesto venire in città
    vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario

    2.
    priti ven venire fuori, uscire
    priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
    priti na obisk venire a trovare qcn.
    priti na pomoč venire, correre in aiuto
    priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
    priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
    priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
    priti iz zemlje germogliare, spuntare
    priti v pristanišče venire in porto, approdare
    priti na mizo venire in tavola
    priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
    priti po koga venire a prendere qcn.
    priti na vrsto essere di turno, toccare
    priti na misel venire, saltare in mente
    priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
    priti do zaključka pervenire alla conclusione

    3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
    gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
    obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia

    4. (nastopiti) venire, arrivare;
    solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
    prišla je vročina è arrivato il caldo
    prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
    spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene

    5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
    kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
    izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
    to pride pod točko dve questo viene al punto due

    6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
    z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
    priti do prepričanja convincersi
    priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare

    7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
    v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba

    8. pog. priti na:
    na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
    koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?

    9. pog. priti pod:
    naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
    del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia

    10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
    radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
    priti z nekim vprašanjem domandare

    11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
    koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?

    12.
    priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
    priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
    priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
    priti do izraza essere evidente, chiaro
    priti k pameti mettere la testa a posto
    priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
    priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
    priti na dražbo essere messo all'incanto
    priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
    priti v poštev esser preso in considerazione
    pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
    priti v navado diventare abitudine
    impers. pog. priti slabo sentirsi male
    prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
    priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
    priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
    priti na grmado finire sul rogo
    priti na idejo ricordarsi, venire in mente
    priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
    priti na jezik dire
    pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
    priti na konja riuscire, essere a cavallo
    priti na tapeto venire discusso, trattato
    ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
    priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
    priti na oder essere messo in scena, rappresentato
    priti na beraško palico ridursi sul lastrico
    priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
    priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
    priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
    priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
    priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
    priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
    priti na slabše scapitarne
    priti na svet venire al mondo, nascere
    priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
    priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
    priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
    priti (čisto) ob pamet sragionare
    priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
    priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
    priti pred oči vedere, venire a portata di mano
    priti pred sodišče essere portato in tribunale
    priti v javnost divenire di dominio pubblico
    priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
    priti v leta invecchiare, essere vecchio
    priti v meso in kri diventare abitudine
    priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
    priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
    priti v pregovor divenire proverbiale
    priti v promet essere in vendita, in circolazione
    priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
    priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
    priti v zavest diventare coscienti di qcs.
    priti v zobe ljudem essere calunniato
    priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
    priti daleč aver successo, riuscire, farcela
    kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
    priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
    pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
    pren. priti naproti venire incontro
    ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
    pog. priti prav servire, venire a proposito
    pog. priti proč crepare
    priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
    pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
    priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
    pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
    rel. priti v nebesa andare in paradiso
    šport. priti v finale arrivare alle finali
    priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
    priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
    priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
    priti z zamudo arrivare in ritardo
    priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
    jur. priti (kot priča) comparire
    priča ni prišla il teste non è comparso
    priti na cilj giungere al traguardo
    priti na vrh raggiungere la vetta
    priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
    priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
    priti do česa venire in possesso di qcs.
    priti do resnice attingere alla verità
    priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
    priti do vrhunca culminare
    priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
    priti iz zapora uscire di prigione
    priti iz luknje sbucare
    priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
    pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
    priti na dan trapelare
    priti na misel sovvenire
    priti ob dober glas discreditarsi
    priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
    priti ob voljo svogliarsi
    priti po kaj prelevare
    priti prej anticipare; precorrere
    priti v pravem trenutku andare a fagiolo
    priti v stik contattare
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
    nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • prosvijètliti pròsvijetlīm (ijek.), prosvétliti pròsvētlīm (ek.) razsvetiti: prosvijetliti u duhu racionalizma; da ga bog prosvijetli!; prosvijetliti kome pamet razsvetiti komu pamet
  • punta1 f

    1. ost, konica; konec, vrh:
    la punta del coltello konica noža
    la punta del campanile vrh zvonika
    punta secca umet. suha igla
    avere qcs. sulla punta delle dita kaj znati na pamet
    avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj na jeziku
    camminare in punta di piedi hoditi po prstih
    prendere qcn. di punta pren. komu odločno kljubovati, komu se postaviti po robu
    prendere qcs. di punta pren. česa se odločno lotiti
    scrivere, parlare in punta di penna pren. pisati izumetničeno, afektirano

    2. ekst. pren. konica:
    ore di punta prometne konice

    3. ekst.
    pattuglia di punta voj. patrulja predhodnica
    uomo di punta prvi človek, najvidnejši predstavnik; šport
    uomo di punta, punta prvi, čelni igralec

    4. tehn. sveder:
    punta elicoidale spiralni sveder
    punta fonografica gramofonska igla

    5. drobec; ščepec

    6. geogr. vrh (gore); zemeljski jezik

    7. etnol. konica

    8. alpin. konica (na derezah)

    9. (spunto) cik

    10. med.
    punta d'ernia začetna kila

    11. veter., kulin.
    punta di petto (goveje, telečje) prsi