-
terri-gena -ae, m in f (terra in gīgnere) iz zemlje rojen ali rojena, od zemlje rojen ali rojena, sin (hči) zemlje, otrok zemlje: genus terrigenarum Lucr. iz zemlje rojeni (= prvi človeški) rod, otroci zemlje (Zemlje); o Gigantih, ki jim je bila Zemlja mati: Sil., Val. Fl. (z gen. pl. terrigenûm), Typhoeus O., Typhoeus terrigena O. sin Zemlje, zemljerojenec; pesn.: terrigenae populi ali fratres O. možje, zrasli iz zmajevih zob, ki sta jih posejala Jazon in Kadmos; animalium terrigenarum deceptor oppressor exstinctor Aug.; o kači: Sil., Stat.; o polžu (cochlea): Plin.
-
težáče -eta s kmečki, težaški otrok
-
tiny [táini]
1. pridevnik
drobcen, drobčkan, majcen, neopazen; komaj slišen
2. samostalnik
majhen otrok, malček
the tinies malčki
-
toddler [tɔ́dlə] samostalnik
oseba, ki se pozibava pri hoji (racá, stopica), zlasti otrok, ki je komaj shodil
-
tot1 [tɔt] samostalnik
majhen otrok, malček
britanska angleščina, pogovorno kozarček, požirček; majhna količina, malce
tiny tot otrok, ki je komaj shodil
-
Totgeburt, die, mrtvorojenec, mrtvorojeni otrok
-
trasgo moški spol strašilo; škrat; razposajen, nevzgojen otrok
-
trēfolo m
1. pramen, stremen:
fune a trefoli stremenska vrv
2. pren. toskansko nemiren otrok
-
trídesetoro, trídesetero s trideset moških in žensk ali otrok
-
trínaestoro, trínaestero trinajst moških in žensk ali otrok
-
trippino m
1. pomanjš. od ➞ trippa vampek
2. debelušček, debelušasti otrok
-
trottolino m (f -na)
1. pomanjš. od ➞ trottola majhna vrtavka
2. pren. pog. vrtavka, živ otrok
-
tyke [táik] samostalnik
cucek, pes
pogovorno razposajen otrok
-
uhljebljénje s (ijek.), uhlebljénje s (ek.) preskrba otrok, svojcev: kod moga prijatelja naći ćeš gostoprimstvo, pa i uhljebljenje boš našel gostoljubje, pa tudi delo, zaslužek
-
varmint [vá:mint]
1. samostalnik
ameriško za vermin
mrčes
šaljivo nevzgojen otrok, (žival) mrha
lov, sleng lisica
2. pridevnik
prebrisan, zvit
-
varón moški spol moški, mož, otrok moškega spola
buen varón izkušen, pameten mož; (ironično) bedak
varón de Dios, santo varón pobožen, bogaboječ mož
los hijos varónes sinovi
-
vàrošānče -eta s, vȃrošānče -eta s mestni otrok
-
vàrošče -eta s, vȃrošče -eta s, mn. vàroščād ž mestni otrok
-
vaurien, ne [vorjɛ̃, ɛn] masculin, féminin malopridnež, -nica, ničvrednež, pridanič; nevzgojen otrok
vie féminin de vaurien malopridniško življenje
-
Vlȁšče -eta s, mn. Vlȁščād ž, Vlȁše -eta s, mn. Vlȁšād ž vlaški otrok