Franja

egg¹ [eg] samostalnik
jajce
sleng letalska bomba
ameriško, sleng neotesanec, fant, dečko

in the egg v zarodku
sleng a bad egg pokvarjenec
sleng a good egg dober dečko
like a Curate's egg samo deloma dober, v splošnem pa slab
to have (ali put) all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
to teach one's grandmother to suck eggs pišče več od koklje ve
sleng goose egg ničla, nič
to crush in the egg v kali zatreti
as full as an egg do vrha poln
to get eggs for one's money preveč plačati
to lay eggs nesti jajca
vojska sl polagati mine
as sure as eggs is eggs popolnoma gotovo
to tread upon eggs hoditi zelo oprezno
hard-boiled egg v trdo kuhano jajce
soft-boiled egg v mehko kuhano jajce
poached egg skrknjeno jajce
wind (ali addle) egg gnilo jajce
white of egg beljak
yolk of egg rumenjak
fried eggs pečena jajca "na oko"
scrambled eggs cvrtje

èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera

enter [ɑ̃te] verbe transitif cepiti (drevje); povezati družine (s porokami); spojiti; priplesti (nogavico); priviti

enter en œillet cepiti na oko
enter un prunier cepiti slivo

ēruō -ere -ruī -rutum

1. izkopa(va)ti, izgrebsti (izgrebati), izruvati: etiam si quid obrutum sit, qui sciet, eruere poterit Ci., radicibus (s koreninami) eruta pinus V., eruere herbam radicitus Plin., quercum radicibus imis Sil., cubilia ferri Val. Fl., defossa T., thesauros Suet., mortuum erutum esse Ci., erutus atque eodem loco sepultus est N., alicui oculum (os) eruere Suet., Lamp. oko (oči) izkopati (izbiti) komu, erutis oculis Plin.; z grškim acc.: eruitur oculos O. izkopljejo mu oči. Od kod? z abl.: aurum terrā O., iubet sepulcris caprificos erutas … flammis aduri H., eruere gemmam vadis Mart., eruere reliquias corporum solo T.; pesn.: segetem ab radicibus imis eruere V. (o vetrovih); occ.
a) skopa(va)ti, razgrebsti (razgrebati), razru(va)ti: humum O. ali terram Ph. razorati, sata eruta ore suis O., eruere aquam remis O. z vesli vzvaloviti, aequora fundo Sil. vzburkati, latus hastā O.
b) porušiti, razrušiti, razsuti, razvaliti, razdejati, podreti (podirati), uničiti: Neptunus … totam a sedibus urbem eruit V., eruere Argos, Pergama, avium domos, silvas V., Troianas ut opes et … regnum eruerint Danai V., eruere Corinthum funditus Vell., eruta Bebrycia Val. Fl., eruere patriam ac penates ferro Sen. tr., civitatem T., oppida muris convulsis Sil., Thracas Stat.

2. pren. iztakniti (iztikati), izslediti (izsledovati), zaslediti (zasledovati), poiskati, izvedeti, na dan spraviti: ex annalium vetustate eruenda memoria est nobilitatis tuae Ci. (toda: exercitatione non eruenda memoria est Ci. spomina se ne da z vajo prisiliti), scrutari locos, ex quibus argumenta eruamus Ci., erues, qui decem legati Mummio fuerint Ci. ep., neque hoc mihi erui potest Ci. ep., obscurata diu populo bonus eruet atque proferet in lucem speciosa vocabula rerum H. bo poiskal in na dan spravil, sacra annalibus (abl.) eruta priscis O., eruere arcana Sen. tr., causas secretaque eius (mundi) Sen. ph., causam rerum Plin., sensūs, veritatem Q., an ipsi eruimus, quae prima dies, … quid ferrea Clotho cogitet? Stat.; redkeje in večinoma poklas. z osebnim obj.: illum (servum fugitivum) inde aliquando eruam Ci., inter feras serpentesque degentes (Indos) eruere ex latebris Cu., inbelles ex latebris suis eruti (viri) Cu., abditos in tabernis … erui … expostulantes T.

estimation [-sjɔ̃] féminin (o)cenitev, ocena; izračunanje

d'après une estimation approximative po približni ocenitvi
estimation exagérée, au-dessous de la valeur previsoka, prenizka ocenitev
estimation à vue ocena, mera na oko
valeur féminin d'estimation (o)cenilna vrednost
le succès a dépassé toutes les estimations uspeh je presegel vse ocene, vsa predvidevanja
faire une estimation de quelque chose oceniti, taksirati kaj

estrellado zvezdnat

huevos estrellados jajca na oko

évaluer [evalüe] verbe transitif (o)ceniti; preračunati, taksirati, preceniti, presoditi

évaluer trop bas, trop haut prenizko, previsoko oceniti
évaluer une distance à vue d'œil, à vue de nez oceniti razdaljo na oko, približno
sa maison est évaluée (à) un million de dinars njegova hiša je ocenjena na milijon dinarjev

faséten (-tna -o) adj. della faccetta, a faccetta:
zool. fasetno oko occhio composto

fassen

1. prijeti, zagrabiti; ein Gefäß Wasser usw.: držati, (schöpfen) zajeti, zajemati; einen Edelstein: vdelati; eine Statue: poslikati

2. in Worte fassen izraziti z besedami, povedati

3. (begreifen) razumeti, dojeti, dojemati, pojmovati; (glauben) verjeti

4. sich fassen obvladati se, umiriti se; sich kurz fassen biti kratek, povedati na kratko

5. [Mißtrauen] Misstrauen fassen postati nezaupljiv, zasumiti, začeti sumiti; Wurzel fassen zakoreniniti se; [Entschluß] Entschluss fassen odločiti se; Tritt fassen ujeti korak (z); etwas ins Auge fassen vreči oko na, načrtovati

feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
feu d'artifice umetni ogenj
feu de Bengale bengalični ogenj
feu de la colère silna jeza
feu de camp taborni ogenj
feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
feux pluriel du diamant sijaj diamanta
feux pluriel de l'été poletna vročina
feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
feu nourri gost, močan ogenj
feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
feu de forêt gozdni požar
feu grégeois grški ogenj
feu de joie kres
les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
feu de mine požar v rudniku
feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
feu du rasoir vneta koža po britju
feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
feu Saint-Elme Elijev ogenj
feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
à l'épreuve du feu varen pred ognjem
en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
au feu! gori!
arme féminin à feu strelno orožje
auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
baptême masculin du feu ognjeni krst
bouche féminin à feu top, kanon, možnar
coup masculin de feu strel
épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
aller au feu iti v boj
allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
avoir le feu au derrière zelo hitro iti
n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
avoir la bouche en feu imeti vneta usta
cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
être dans son coup de feu tičati sredi dela
être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
être sans feu ni lieu biti brez doma
faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
ne pas faire long feu ne trajati dolgo
faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj

fisso agg.

1. pritrjen, pričvrščen:
idea fissa pren. fiksna ideja
chiodo fisso pren. nadležna misel

2. nepremičen:
stella fissa zvezda stalnica

3. uprt:
occhio fisso su qcn., qcs. oko, uprto v koga, v kaj

4. odločen, vztrajen, neomajen:
è fisso nella sua opinione vztraja pri svojem mnenju

5. pren. stalen, fiksen:
stipendio fisso stalna plača
prezzo fisso fiksna cena

formīdābilis -e (formīdāre) strašen, grozen, grozovit: Sen. ph., Gell., Amm., lumen (oko) O., Orcus O.; z dat.: nec formidabilis ulli O.; acc. n. sg. nam. adv.: formidabile ridens Stat.

fry¹ [frai] prehodni glagol & neprehodni glagol
cvreti (se)
arhaično, figurativno vznemiriti

to have other fish to fry imeti druge opravke
ameriško to fry the fat out of s.o. s političnimi obljubami izsiljevati denar od koga
fried egg pečeno jajce, "na oko"

gallo moški spol petelin; petelin na strehi; ljubljenec žensk; Mehika serenada

gallo de pelea, gallo de riña petelin za (petelinje) dvoboje
gallo silvestre divji petelin
engreido como gallo de cortijo ošaben kot petelin na gnoju (kot pav)
misa de gallo (božična) polnočnica
ojo de gallo kurje oko
pata de gallo gubice na sencih
riña (pelea) de gallos petelinji dvoboj
alzar (Ievantar) el gallo glavo pokonci nositi, šopiriti se
bajarle el gallo a alg. koga ponižati
en menos que canta un gallo v hipu, kot bi trenil
otro gallo me (te, etc) cantara si... drugače bi se mi (ti, itd.) zgodilo, če ...
tener mucho gallo ošaben biti

glass¹ [gla:s ameriško glæs] samostalnik
steklo; kozarec; leča; kukalo; tlakomer; toplomer; barometer; okno (kočije); zrcalo, ogledalo
sleng vojaška ječa; topla greda
množina naočniki

crown glass šipa
flint glass svinčeno steklo
looking glass zrcalo, ogledalo
cut glass brušeno steklo
plate glass steklo za izložbe
frosted (ali ground) glass motno steklo
glass paper raskavec
glass case zasteklena omara
glass eye umetno oko
stained glass barvasto steklo
spun glass steklena volna
sheet glass steklena plošča
magnifying glass povečevalno steklo
the glass is falling barometer pada
a glass of water kozarec vode
to have a glass too much pregloboko pogledati v kozarec
under glass pod steklom, v rastlinjaku

guess² [ges] samostalnik
domneva, ugibanje; zadetek

to give (ali pay) guess ugibati
at a guess, by guess na oko, približno
to make a guess uganiti
to make a guess at s.th. oceniti kaj

hatband [hǽtbænd] samostalnik
trak na klobuku, žalni trak

as fine as Dick's hatband kakor pest na oko

hurikan samostalnik
meteorologija (tropski vihar) ▸ hurrikánPovezane iztočnice: oko hurikana

Hüter, der, (-s, -) varuh, čuvaj, paznik; von Vieh: pastir; Hüter des Gesetzes oko postave

hyophthalmus (-os) -ī, m (gr. ὑόφϑαλμος = svinjsko oko), bot., sicer aster Atticus, čisto lat. imenovana inguinālis (gl. astēr): Ap. h.