Franja

ískra (-e) f

1. scintilla, favilla (tudi ekst.):
iskre se krešejo le scintille sprizzano
pren. iskra upora la scintilla dell'insurrezione
električna iskra scintilla elettrica

2. pren. (zelo majhna količina) briciolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prepirati se, da se iskre krešejo litigare furiosamente
iz njegovega pripovedovanja so kar švigale iskre un racconto, il suo, che faceva faville
pren. vreči iskro v sod smodnika gettare olio sul fuoco
pren. iz majhne iskre velik ogenj zagori modesta favilla gran fiamma seconda

iugulō -āre -āvī -ātum (iugulum)

1. vrat prerezati, (za)klati: grunditus suis, cum iugulatur Ci., in flammam iugulare pecudes V. zaklati in v ogenj vreči, arietes Vulg.

2. sinekdoha zaklati, zabosti (zabadati), (u)moriti, usmrtiti: Amm., Cels., Lact., insciente Antigono iugulatus est a custodibus N., T. Caelius inventus est iugulatus Ci., qui in hospitis tectis Brundisii fortissimos viros optimosque cives iugulari Ci., iusserit plumbeo gladio iugulari Ci., iugulati (centurionis) praecisum caput L., gladius, quo noxii iugulantur Val. Max.; o boleznih: (u)smrtiti, biti smrten (smrtno nevaren), posta(ja)ti smrten (smrtno nevaren): quartana (febris) neminem iugulat Cels., id genus (morbi) acutum est, et nisi succurritur, celeriter iugulat Cels.

3. metaf. ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): optabilius Miloni fuit dare iugulum P. Clodio quam iugulari a vobis (iudicibus) Ci., suā confessione iuguletur necesse est Ci. popolnoma prepričan, eum iugulandum vobis tradiderunt Ci., aliquem factis decretisque i. Ci., hominem (sc. dictis) Ter., reum Plin. iun.

izbruhniti glagol
1. (o človeški dejavnosti) ▸ kitör, kirobbanPo izreku sodbe so med protestniki in policisti izbruhnili tudi spopadi. ▸ Az ítélethirdetés után összecsapások törtek ki a tüntetők és a rendőrök között.
Ko je izbruhnila vojna, je imel komaj štiri leta. ▸ Amikor kitört a háború, alig volt négyéves.
Prvi škandal je izbruhnil, še preden se je festival sploh začel. ▸ Az első botrány még a fesztivál kezdete előtt kirobbant.

2. (o naravnem pojavu) ▸ kiüt, kitörPožar je izbruhnil na dveh zapuščenih sedežnih garniturah, najverjetneje pa so ga povzročili odvrženi cigaretni ogorki. ▸ A tűz két elhagyott kanapén ütött ki, és valószínűleg eldobott cigarettacsikkek okozták.
V suhih gozdovih lahko izbruhnejo uničujoči požari. ▸ A száraz erdőkben pusztító tüzek üthetnek ki.
Ogenj je izbruhnil na podstrešju, kjer je bilo shranjeno seno. ▸ A tűz a padláson ütött ki, ahol szénát tároltak.
Med sprehodom je izbruhnila huda nevihta – in zadel jo je blisk. ▸ Séta közben heves zivatar tört ki – és a lányt villám vakította el.

3. (o prodoru snovi na površje) ▸ kitör, feltörVulkan običajno izbruhne dvakrat na vsakih 100 let. ▸ A vulkán általában 100 évente kétszer tör ki.
Gejzir izbruhne, ko vrela voda iz globine prebije hladnejšo na površju. ▸ Gejzír tör fel, amikor a mélyből származó forró víz áttöri a felszínen lévő hidegebb vizet.
Ko skorja ne zdrži več tlaka, plin izbruhne ter požene skale in plin visoko v zrak. ▸ Amikor a kéreg már nem bírja a nyomást, feltör a gáz, és a sziklákat, valamint a gázt a magasba repíti.
Tradicija pravi, da jo je dal zgraditi papež Kalist na mestu, kjer naj bi iz tal izbruhnilo olje, najverjetneje nafta. ▸ A hagyomány szerint Callistus pápa építtette azon a helyen, ahol állítólag olaj, valószínűleg kőolaj tört fel a földből.
Kar 12.200 metrov visoko je izbruhnil ogromen oblak pepela. ▸ Hatalmas hamufelhő tört ki 12.200 méter magasságba.

4. (o močnem čustvenem odzivu) ▸ kitör, felcsattanV službi se vas bodo izogibali, saj boste skoraj vsako minuto izbruhnili. ▸ Kerülni fogják a munkahelyén, mert szinte percenként felcsattan.
Množica je izbruhnila od navdušenja, kardinal je moral počakati, preden je lahko nadaljeval. ▸ A tömeg lelkesedésben tört ki, és a bíborosnak várnia kellett, mielőtt folytatni tudta volna.
Ko poslušalci dojamejo poanto šale, ponavadi izbruhnejo v smeh. ▸ Amikor a hallgatók megértik a vicc csattanóját, általában nevetésben törnek ki.

5. (o bolezni) ▸ kitörDom, v katerem je izbruhnila epidemija, je trenutno zaprt. ▸ Az otthon, ahol a járvány kitört, jelenleg zárva van.
Pri okuženih bolezen izbruhne že po štirih mesecih. ▸ A fertőzötteknél a betegség már négy hónap után kitör.

6. (o besednem odzivu) ▸ kitör, kibukik
"Oh, kakšna sramota!" je izbruhnila. ▸ „Ó, micsoda szégyen!” – tört ki.
Možakar je izbruhnil: "Saj sem vedel, da ne posluša!" ▸ A férfi kibukott: „Tudtam, hogy nem figyel!”

7. (o telesnem odzivu) ▸ kihány, kiokád
Pri bruhanju izteka iz ust obilica hrane, ponavadi jo otrok izbruhne kar v loku. ▸ Hányáskor sok étel jön ki a szájból, a gyermek általában ívben hányja ki az ételt.

Jean [žɑ̃] masculin Janez, lvan

la Saint-Jean šentjanževo
feu masculin de la Saint-Jean šentjanžev kresni ogenj

jeter [žəte] verbe transitif vreči, zagnati, metati, (za)lučati

jeter l'ancre zasidrati se
jeter l'argent par la fenêtre metati denar skozi okno
jeter en l'air v zrak vreči
jeter un cri zavpiti, zakričati
jeter feu et flammes iskre metati, ogenj bruhati
jeter un essaim rojiti
jeter des éclats de rire (za)krohotati se
jeter les fondements položiti temelje
jeter en fonte vliti (kip)
jeter un coup d'œil pogledati
jeter des larmes prelivati solze
jeter un pont zgraditi most, premostiti
jeter des racines pognati korenine
jeter quelque chose au nez de quelqu'un komu pod nos kaj dati
jeter un sort sur quelqu'un začarati, uročiti koga
jeter la terreur širiti grozo
se jeter vreči se, pognati se, skočiti; izlivati se (reka)
se jeter au travers de quelque chose zoperstaviti se čemu
être jeté à la côte nasesti (ladja)
jeter ses armes položiti orožje
jeter son bonnet par-dessus les moulins nad ničemer se ne spotikati, na nič se ne ozirati
jeter aux chiens, aux moineaux (figuré) skozi okno metati
jeter dehors ven vreči
se jeter à l'eau v vodo skočiti (da bi si vzeli življenje)
se jeter dans l'eau v vodo skočiti (za kopanje)
se jeter dans l'eau de peur de la pluie (figuré) priti iz dežja pod kap
jeter la gourme izdivjati se
jeter sa langue aux chiens obupati nad ugibanjem
jeter le manche après la cognée (figuré) puško v koruzo vreči
jeter au panier v koš vreči
jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un (figuré) komu pesek v oči metati
jeter du ridicule sur quelqu'un osmešiti koga
se jeter à la tête de quelqu'un (figuré) komu se vseliti
se jeter la tête au mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
cela ne se jette en moule to ni tako lahko, tako enostavno

joie [žwa] féminin veselje, radost; pluriel zabave, užitki

avec joie z veseljem
plein, rempli de joie ves vesel, radosten
joie maligne škodoželjnost
joie de vivre veselje do življenja
fille féminin de joie lahkoživka, prostitutka
feu masculin de joie (kresni) ogenj (na prostem)
rayonnant de joie žareč od veselja
se donner de quelque chose à cœur joie nekaj popolno uživati, si privoščiti, popolnoma se predati čemu
être au comble de sa joie skakati od veselja
faire la joie de quelqu'un biti komu v veselje
se faire une joie de quelque chose najti veselje v čem
mettre en joie razveseliti, povzročiti veselje pri
ne pas se sentir de joie biti ves iz sebe od veselja

kjer [é] wo
(tam) kjer (dort) wo
kjer že (pač) wo auch (immer)
figurativno kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat auch der Kaiser sein Recht verloren
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte

koncéntričen concentric

koncéntrično prislov concentrically
koncéntričen ogenj concentric (ali converging) fire

koncéntričen concéntrico

koncentričen ogenj (voj) concentración f de(l) fuego

krés solstice moški spol d'été, (fête ženski spol de la) Saint-Jean ženski spol ; (ogenj) feu moški spol de joie

o kresu à la Saint-Jean
kresna noč nuit ženski spol de la Saint-Jean
kresni ogenj feu moški spol de la Saint-Jean

kresen pridevnik
1. (o prazniku) ▸ Szent Iván-napi, Szent Iván-éjiTudi po okoliških hribih so zažareli kresni ognji. ▸ A környékbeli dombokon is meggyúltak a Szent Iván-éji tüzek.

2. (o obdobju) ▸ Szent Iván-napi Kresni čas ima po starih ljudskih verovanjih čarobno moč. ▸ A régi népi hiedelem szerint Szent Iván napjának varázslatos hatalma van.

krésen

krésna noč Midsummer Night
krésni ogenj St. John's fire; bonfire

krížen cross-shaped, cruciform; contradictory

krížni hodnik cloisters
krížni ogenj vojska cross fire
krížno zasliševanje pravo cross-examination

krížen croisé

križni bratranec cousin moški spol croisé
križni hodnik cloître moški spol
križna kost (anatomija) sacrum moški spol
(navz)križni ogenj feu moški spol croisé
križni rez (kirurgija) incision ženski spol cruciale (ali cruciforme)
križni vbod point moški spol de croix
(navz)križno zasliševanje interrogatoire moški spol d'un témoin par les deux parties, feu moški spol croisé de questions

krížen (-žna -o) adj.

1. in croce, a croce:
križni ročaj meča impugnatura a croce della spada
križno okno grata

2. contrastante, discordante:
križni ukazi ordini contrastanti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. križna kost (križnica) osso sacro
um. križna roža fiorone
kor. križni korak passo incrociato
arhit. križni obok volta a crociera
obrt. križni vbod punto a croce
voj. križni ogenj fuoco incrociato
obrt. križno dleto scalpello a croce
navt. križno jadro randa di mezzana
jur. križno zasliševanje interrogatorio incrociato; controinterrogatorio

krížen

križni vbod punto m cruzado
križno izpraševanje interrogatorio m contradictorio; careo m
križna kost (hueso m) sacro m
križni usek (med) lumbago m
križni rez incisión f crucial
poslati pod križnim ovitkom enviar bajo faja
(navz)križni ogenj (voj) fuego m cruzado
dobiti sovražnika v križni ogenj coger al enemigo entre dos fuegos

legen

1. položiti; postaviti; dati; Karten: igrati pasjanso, (wahrsagen) prerokovati iz kart; Feuer legen podtakniti ogenj; Eier legen Hennen: nesti jajca, nesti, Tierkunde odlagati jajčeca; Kartoffel, Zwiebeln: saditi; die Haare legen naviti lase; Wert/Gewicht legen auf dajati/pripisovati vrednost/težo (čemu)

2. sich legen aufs Bett usw.: leči, legati, uleči se, zlekniti se; Nebel: legati; (nachlassen) Wind usw.: poleči se, unesti se; sich zu Bett legen iti spat; sich vor Anker legen [Schiffahrt] Schifffahrt zasidrati se; sich auf die Lauer legen/sich in den Hinterhalt legen postaviti zasedo/postaviti se v zasedo; sich ins Zeug legen energično se zavzeti legen an položiti ob, nasloniti ob; an die Kette legen prikleniti, dati na verigo; legen auf einen Tag določiti za nek dan; in Asche legen upepeliti; in Falten legen nagubati, Stirn: namrščiti; ins Grab legen položiti v grob; in Ketten legen dati/vkovati v verige; um die Schultern legen ogrniti okrog ramen; von sich legen odložiti; zur Last legen obdolžiti/dolžiti (česa)

legna f drva:
spaccare la legna sekati drva
far legna drvariti (v gozdu)
mettere legna al fuoco pren. prilivati olje na ogenj
portare legna al bosco pren. vodo nositi v Savo
tagliare la legna addosso a qcn. koga opravljati, obrekovati

Lēmnus (pesn. Lēmnos) -ī, f (Λῆμνος) Lémnos (zdaj Limno ali Stalimene iz εἰς τὰν (= τὴν) Λῆμνον), vulkanski otok v Egejskem morju, posvečen Vulkanu in po bajki njegovo glavno bivališče; na njem je bival tudi izpostavljeni bolni Filoktet: Ter., Ci., N. idr., Vulcania Lemnos O. Od tod adj.

1. Lēmniacus 3 lémnoški (lémnijski): antra Stat. Vulkanova delavnica na Lemnosu, catenae Mart., Stat. verige, ki jih je Vulkan skoval na Lemnosu, da bi ujel Marsa in Venero.

2. Lēmnias -adis, f (Λημνιάς) lémnoška (lémnijska), kot subst. Lemnošánka (Lémnijka): Lemniadesque viros … vincere norunt O.; gr. dat. pl.: Lemniasi(n) gladios in mea fata dabo O.

3. Lēmniensis -e lémnoški (lémnijski), z Lémnosa: sua cognata Lemniensis Pl.

4. Lēmnius 3 (Λήμνιος) lémnoški (lémnijski): Varr., Plin., furtum Ci. (ker je Prometej na Lemnosu ukradel ogenj Vulkanu), pater Lemnius V. ali (subst.) samo Lemnius Lemnošan (Lemnijec) (= Vulcanus) O., turba O. o Lemnošankah, ki so v eni noči pomorile vse može; subst. Lēmniī -ōrum, m Lemnošáni (Lémnijci) preb. Lemnosa: N.

leña ženski spol drva

dar leña (a) koga pretepsti
echar (añadir, poner) leña al fuego naložiti na ogenj; olja ognju prilivati
hacer leña menuda drva sekati
¡leña! gromska strela!
llevar leña al monte drva v gozd nositi, vodo v Savo nositi